Avgust (měsec)

«Avgust» v časoslovu (knigě časin) Les Très Riches Heures du Duc de Berry «Velje bogate časiny hercoga Berijskogo», početok 15. stolětja

Avgust ili srpenj je osmy měsec gregorianskogo kalendara, imajuči 31 denj. V sěvernoj polsferě avgust je tretji měsec meteorologičnogo lěta, v južnoj polsferě je tretji měsec meteorologičnoj zimy.

Historija

U davnyh rimjanov avgust byl šesty měsec goda, ktory do 7-ogo stolětja p.n.e. iměl deset měsecev (ostale 61 denj byli bezměsečne). V tečen‌ju slědujučih stolětij, ale najpozdněje v godu 153 p.n.e., januar stal prvy měsec goda zaměsto marca, a avgust osmy. Prvopočetna nazva avgusta byla Sextilis (od lat.: sextus «šesty»): prve četyri měsece byli imenovane po bogah, ale naslědne byli numerovane i daže poslě prěnesen‌ja početka goda do 1 januara te nazvy ostali, ačekoli svez medžu nazvoju i čisljen‌jem propadla.

V godu 8 p.n.e. Avgust, prvy imperator Rimskoj imperije, prěimenoval Sextilis na Augustus, poščitno zvan‌je nadano mu Senatom v 27 p.n.e., ktoro znači «poččeny», ibo v tutom měsecu byli jegove največše pobědy i v avgustu on stal konsul. To, že imperator Avgust takože umrl v avgustu, je slučajnost. V času vladan‌ja imperatora Kommoda avgust byl prěimenovany na Commodus v 184 n.e., ale ta izměna byla odčinjena poslě jegovoj smrti v 192 g.

Prvopočetno měsec avgust iměl 29 dnjev, ale s vveden‌jem julianskogo kalendara Julijem Cezarom v godu 46 p.n.e. on byl prodolženy na 31 denj. Jednočasno čislo dnjev v slědujučih měsecah septembr, oktobr, novembr i dekembr (31 i 30) bylo obračeno, ibo inače byli by tri měsece podred imajuče 31 denj.

Slovjanske nazvy avgusta

Latinska nazva avgusta prějela se v mnogyh sučasnyh indoevropejskyh jezykov, ale poněkoje slovjanske jezyky do dněšnjego dnja upotrěbjajut vlastne ili stare slovjanske nazvy měsecev.

Od praslovjanskogo slova *sьrpьňь «avgust, julij» (< *sьrpъ «srp») izvedene sut: серпень (ukrainsky i rusinsky), sierpień (poljsky), serzpiéń (kašubsky) i srpen (češsky), a takože arhanične slova v russkom (серпень), slovačskom (spreň) i slovenečskom (veliki srpan) – vse v značen‌ju «avgust». Srodno hrvatsko slovo srpanj znači «julij», a za avgust hrvatsky imaje slovo kolovoz. Druge, v večinstvu arhaične, slovjanske nazvan‌ja avgusta sut: жнівень (bělorussky), зарев (bulgarsky, od crkovnoslov.: заревъ), житар (makedonsky), гумник (srbsky), zélnik (kašubsky), žnjec (gornolužičsky) i jacmjeński (dolnolužičsky).

V medžuslovjanskom prěporučaje se koristan‌je latinskyh nazv měsecev, ibo slovjanske nazvy često sut mnogoznačne ili nerazumlive. Poněkoji koristniki medžuslovjanskogo jezyka prědpočitajut ino razrěšen‌je, oprěděljajuči avgust kako «osmy měsec».