Grečsky jezyk
| greč.: ελληνικά, ελληνική γλώσσα | |
 | |
| Obča informacija | |
|---|---|
| Nacionalny jezyk | Grecija, Kipr, grečske diaspory |
| Narodnost | Grki |
| govoritelji | 13.5 milionov (2012) |
| Pismo | Grečsky alfabet |
| Služebny status | |
| Služebny jezyk | Grecija, Kipr, Evropejsky sojuz |
| Jezyčna organizacija | Cenrt grečskogo jezyka |
| Jezyčna rodina | |
| Jezyčne kody | |
Grečsky jezyk — jezyk indoevropejsky jezyk grečskoj podgrupy, jest služebny jezyk Grecije i Republiky Kipr.
Grečsky jezyk upotrěbjaje sobstveny grečsky alfabet, vozrast ktorogo jest 3,5 tyseči godov. Grečsky alfabet imaje 24 bukvy. Od grečskogo alfabeta izhodet kirilica i latinsky alfabet.
Grečsky jezyk imaje etapy (starogrečsky, kojne, srědnjegrečsky i novogrečsky). Na grečskom jezyku na vseh etapah sozdavala se bogata literatura. V Rimskoj Imperiji znanje grečskogo jezyka sčitalo se obveznym dlja vsakogo obrazovanogo člověka. V latinskom jezyku prisutstvuje velika kolikost grečskih pozajetyh slov, a v grečskom — značna kolikost latinskih i romanskih pozajetyh slov. V novo vrěme starogrečsky stal iztočnikom novyh naučnyh i tehničnyh terminov (tak zvana (medžunarodna leksika).
Nazva
[praviti | praviti izvorny kod]pridavnik «grečsky» stvorjeny od imennika «grek», ktory izhodi iz praslov.: *grьkъ, pozajmanogo iz lat. graecus, ktory v svoj red proizhodi iz starogreč.: γραικός — nazvy jednogo iz grečskih plemen. Samonazva jezyka — ἡ Ἑλληνικὴ γλῶττα — stvoreno od Ἕλλην «grek», ktoro ne imaje svojego jednoznačnoj etimologoje.
Pismo
[praviti | praviti izvorny kod]Pismo na osnově grečskoj grafiky. Najstarějše pametniky pisma odnoset se do XIV-XII věkov do n. e., i napisany slogovym krito-mikenskim pismom. Prvy pametnik alfavitnogo grečskogo pisma odnoset se do VII-VII věkov do n. e.