Hemičny element
Hemičny element jest substancija, ktora se skladaje iz atomov toliko jednogo tipa.[2] Atomy se skladajut iz protonov, nevtronov i elektronov.
Čislo protonov v atomu nazyvaje se atomny nomer. Napriklad, vse atomy s 6 protonami sut atomami hemičnogo elementa vuglerod, a vse atomy s 92 protonami sut atomy elementa uran. Čislo nevtronov v jedru ne musi byti jednakym za každy atom elementa. Atomy jednakogo elementa s raznym čislom nevtronov nazyvajut izotopami. Izraženje, že substancija "sodrživaje samo jedin tip atomov" zaisto znači, že ona sodrživaje toliko atomy, ktore vse imajut jednako čislo protonov.
Čislo protonov v jedru poradžaje jego električny naboj. Ono naznačaje čislo elektronov v jego normalnom (neionizovanom) stanju. Elektrony na jih atomnyh orbitaljah oprěděljajut različne hemične svojstva elementa.
Elementy sut bazovymi budovnymi blokami za vse tipy substancij. Ako li substancija sodržaje veče, než jedin tip atomov, to jest sjedinjenje ili směs. V sjedinjenju najmenšej česticeju jest molekula.
Tutčasna hemija znaje 118 raznyh hemičnyh elementov. 92 od njih mogut byti najdene v prirodě,[1] a ostale mogut byti jedino stvorene v laboratorijah. Člověčsko tělo skladaje se iz 26 elementov.[1] Poslědnym iznajdenym prirodnym elementom byl uran, v 1789 lětu.[3][4] Prvym iztvorenym člověkom elementom byl tehnecij, v lětu 1937.
Hemične elementy obyčno uredžajut v periodičnu sistemu. Město elementov v tablice periodičnoj sistemy govori nam o jih svojstvah odnosno k drugym elementam.
Hemične simboly
[praviti | praviti izvorny kod]Hemičnym elementam davajut unikaljny hemičny simbol. Hemične simboly sut koristane vsesvětno. To znači, že bez zavisnosti na kakom jezyku govoret, ne bude zaměšanja oglědno togo, čto kaky simbol znači.[5] Hemične simboly elementov bezmalogo vsekogda pohodet od jih anglijskyh ili latinskyh nazv. Napriměr, vuglerod imaje hemičny simbol 'C', a natrij imaje hemičny simbol 'Na', od latinskogo natrium. Volfram označaje se 'W' vslěd jego nemeckoj nazvy wolfram.[3][5] 'Au' jest simbolom za zlato i proizhodi od latinskogo slova aurum, ktore znači "zlato".[2][6] Drugy simbol, ktory proizhodi od latinskogo, jest 'Ag'. To jest element srěbro i simbol jego proizhodi od latinskogo argentum.[6] Simbol svinca, 'Pb', proizhodi od latinskogo plumbum[6] i anglijsko slovo plumber (vodoinstalator) takože proizhodi od nego zatože truby prvonačelno se dělali iz svinca.[1] Něktore iz nedavno iznajdenyh elementov byli nazvane po znamenitym ljudjam, kako, napriklad, ejnštejnij, nazvany vslěd Alberta Ajnštajna.[3]
Sjedinjenja
[praviti | praviti izvorny kod]Elementy mogut sjedinjati se (reagovati), iztvarjauči čiste sjedinjenja (kako sut voda, solje, oksidy i organične sjedinjenja). Vo mnogyh slučajah tute sjedinjenja imajut ustaljeny sostav i svoje vlastne strukturu i svojstva. Svojstva sjedinjenij mogut byti mnogo odličnymi od svojstv elementov, iz ktoryh oni sut složene. Natrij jest metal, ktory gori, kogda jego položet do vody, a hlor jest jadovitym gazom. Kogda oni vzajemno reagujut, oni proizvodet hlorid natrija (solj), ktora jest generalno neškodliva i v malyh kolikostah jedoma.
Směsy
[praviti | praviti izvorny kod]Něktore elementy směšivajut se vo vselikyh proporcijah, obrazuječi nove struktury. Take nove struktury ne sut sjedinjenjami. Jih nazyvajut směsamy, ili v slučajah, kogda elementy sut metaly, stopjenjami.
Izotopy
[praviti | praviti izvorny kod]Večšinstvo elementov v prirodě stvorjaje se iz atomov s raznym čislom nevtronov.[7] Izotop jest formoju elementa s někym čislom nevtronov. Napriklad, vuglerod imaje dva stabilnyh strěčanyh v prirodě izotopa, vuglerod-12 (6 nevtronov) i vuglerod-13 (7 nevtronov). Vuglerod-14 (8 nevtronov) jest prirodno strěčanym radioaktivnym izotopom vugleroda. Izvestno prinajmenje po dva izotopa každogo elementa (mimo Oganesona, od kojego iztvoreno dopoka toliko několiko atomov).
Klasifikacija
[praviti | praviti izvorny kod]Elementy mogut byti klasifikovane na zakladu jih fizičnyh stanij. Pri komnatnoj temperaturě večšinstvo elementov sut tvrde, toliko 11 sut gazy, i 2 sut tekutinami.
Elementy mogut takože klasifikovati se na metaly i nemetaly. Jestvuje mnogo veče metalov, než nemetalov.
Medžutym, několiko elementov imajut svoijstva medžu svojstvami metalov i nemetalov. Tute elementy nazyvajut polumetaly (ili metaloidy).
Svezane stranicy
[praviti | praviti izvorny kod]Referencije
[praviti | praviti izvorny kod]- 1 2 3 4 Ryan, Lawrie (2001). Chemistry for You: National Curriculum Edition for GCSE (2 izd.). Nelson Thornes. ISBN 9780748762347.
- 1 2 Brand, Ian; Grime, Richard (2002). Longman Chemistry 11-14. Pearson Education. ISBN 9780582447554.
- 1 2 3 Devlin, Jacinta; Cochrane, Helen (2005). "1". Science Links 2 (English). Coffey, Rhonda (VELS izd.). Heinemann. str. 5. ISBN 1740815203.
- ↑ "Periodic Table: Uranium". Chemical Elements.com. Data dostupa: 22 mareca 2011.
- 1 2 "BBC Bitesize: Science: Chemical and material behaviour: Atoms and elements: Chemical symbols". BBC. str. 3. Bylo arhivovano iz iztočnika 2 mareca 2011. Data dostupa: 23 mareca 2011.
- 1 2 3 Kidd, D. A. (2008). Collins Pocket Latin Dictionary. Collins. ISBN 9780007263745.
- ↑ Otter, Chris; Stephenson, Kay, red. (2008). Salters Advanced Chemistry: Chemical Ideas (Third izd.). Heinemann. str. 17. ISBN 978-0-435631-49-9.
Vnešni linky
[praviti | praviti izvorny kod]- Tutoj članok sodržaje prěvod iz članka «Chemical element» v Vikipediji na prostom anglijskom (spis avtorov; dozvoljeńje CC BY-SA 4.0).