Kacušika Hokusaj

Hokusaj

北斎
Rodil(-a) se	Tokitarō 時太郎 (1760-10-31)31 oktobra 1760 (prědpoklad) Edo, Japonija
Umrl(-a)	10 maja 1849(1849-05-10) (vo věku 88 lět) Edo, Japonija
Značne tvorby	Velika volna pri Kanagawě Tihy vetr jasnym jutrom Son ženy rybara
Stilj	živopis, manga i ksilografija ukijo-e
Podpis
size = 20px

Velika volna pri Kanagawě

Kacušika Hokusaj (jap.: 葛飾北斎 Katsushika Hokusai, 31. oktobra 1760 – 10 maja 1849), najčesteje nazyvany prosto Hokusaj, byl japonskym hudožnikom, masterom ksilografije i živopisu stilja ukijo-e (ukiyo-e). Rodil se v Edo (tutčasno Tokjo). Hokusaj jest najvyše znajemy kako avtor serije ksilografij Trideset šest pogledov na goru Fudži (ok. 1831).

Za svoj umětnicky život Hokusaj jest izměnjal svoj psevdonim trideset raz. Iz jego imen psevdonim Hokusaj (koristany v lětah 1805-1810) jest tutdenj prědpočitanym imenovanjem. Podpisyval se takymi psevdonimami, kako Šunro (Shunrō), Sori (Sōri), Tajto (Taito), Mandži (Manji). Učil se v pracovně Šunšo (Shunshō). Byl izvěstny kako neobyčajno plodny umětnik, veliky rysovatel, pejzažist, ilustrator i karikaturist. V svojih obrazah, naseljenyh velikim množstvom personažev, odobražal onogdašnju Japoniju. Hudožnik jest tvoril izobraženja suvremennyh sobe poetov, maloval takože cvěty, žolv, fazanov, kokotov, sto poem, mosty i kaskady. Podgovoreny svojimi učenikamy, jest vypustil 15 tomov skic i rysunkov Manga (1814).

Jego děla sut iměli gluboky vplyv na evropejskyh impresionistov, takyh kako Klod Mone (Claude Monet) i inyh. Jego najvyše znanym dělom jest cikl drěvogravirovanij ukijo-e Trideset šest pogledov na goru Fudži, ktory on izdal jest v lětah 1826–1833 pod imenom Tajto. On jest sostavjeny napravdu iz 46 grafik (10 bylo dodanyh pozdneje). Pomimo obrazov i rysunkov on jest iztvoril ilustracije do ponad 500 knig, čest od ktoryh on jest napisal sam.

Životopis

• 1760 – Umětnik jest rodil se v Hondžo, okrugu Edo (dnes Tokjo).
• 1775 – Načinaje praktiku v drěvogravirovalnoj pracovně.
• 1778 – Prijety do pracovny Šunšo Kacukawy, portretista aktorov teatra kabuki.
• 1779 – Iztvoril prve gravury s podpisem Šunro (Shunrō). V 80. lětah XVIII stolětja zajmal se portretovanjem aktorov i ilustrovanjem knig.
• 1791 – Načal surabotu s izdavatelstvom Cutaja Džuzaburo (Tsutaya Jūzaburō). V lětah 90. studoval stilje živopisi najvěčših umětničskyh škol Japonije.
• 1795 – Po prijetju upravjenja pracovnoju Tawaraja (Tawaraya), umětnik jest odpustil psevdonim Šunro (Shunrō) i prijel ime Sori (Sōri). Načal se period izdavanja produckcije suri-mono i e-gojomi za poetov iz jemu prijateljnyh literaturnyh krugov.
• 1796 – Prvy raz pojavjaje se ime Hokusaj.
• 1799 – Hokusaj jest zakončil odnošenja so studijeju Tawaraja, ostavil psevdonim Sori i načal podpisyvati se kako Hokusai.
• 1804 – Izpolnil obraz Darumy na papiru o plošče dvěstě metrov kvadratnyh vnutri ogrady hrama Gokuku na okrajině Eda. V tutom roku takože šogun jest mu naručil rysovanje obraza.
• 1805 – Počel spolurabotu s pisateljem Bakinom, dělajuči ilustracijie do jego knižek.
• 1810 – Prijal psevdonim Tajto (Taito), ne odkazavši se of imeni Hokusaj. V času peti lět podpisyval se jednym i drugym imenem.
• 1812 – Hokusaj putuje do Nagoje na pozvanje mecenata Bokusena.
• 1814 – Opublikoval prvy tom skicov Manga.
• 1817 – Hokusaj jest narysoval gigantskogo Darumu, tokratno v Nagoji, za reklamu sobytja s pomoćju plakata.
• 1820 – Umětnik jest vzal ime Iicu (Iitsu) i v naslědnyh 10 lětah zajemal se privatnymi publikacijami.
• 1830 – Hokusaj načal publikaciju Trideseti šesti vidov gory Fudži.
• 1832 – Opublikoval cikly: Putovanje po vodospadah Japonije, Velike cvěty i Osm pogledov na ostrova Rjukju.
• 1833 – Umětnik jest izdal cikly Tyseč obrazov morja i Zrcalo kitajskoj i japonskoj poezije.
• 1834 – Hokusaj jest opublikoval cikly Basnjeslovene pogledy obyčnyh mostov v raznyh provincijah, Male cvěty i takože prvy tom Sta pogledov na goru Fudži. Prěsělil se na něktory čas do Miury, da by utekti od kreditorov svojego vnuka. Prijel psevdonim Mandži (Manji), ktory koristil uže do konca života.
• 1835 – Opublikoval vtory tom Sta pogledov na goru Fudži i cikl Sto veršev sta poetov v razskazah opekunky.
• 1836–1838 – Hokusaj vračaje se v Edo. Žive v bednosti i prodavaje svoji rysunky na ulici.
• 1839 – V rezultatu požara v gradu hudožnik jest izgubil svoj dom i s njim mnogo svojih děl.
• 1840–1845 – Hokusaj jest šel na několiko putov do Obuse (grad v prefekturě Nagano), gde jest gostil v domu svojego učenika, bogatogo kupca, kaligrafa i hudožnika Kōzana Takai (1806–1883). Iztvoril jest tam mnogo rabot, ktore byli pozdneje poměščeny v muzej, posvečeny umětniku.
• 1842–1843 – Každy denj jest dělal novy rysunok lva, da ba oddaliti myslji o smrti.
• 1848 – Hokusaj opublikoval svoje poslědno dělo, Ilustrovana kniga o koristanju kolora, adresovanu mladym i početkujučim hudožnikam.
• 1849 – Umělec jest umrl 18 dnja čtvrtogo měseca (kalendara měsečnogo). Byl jest pogrebeny v hramu v Edo.

Opublikovane cikly drěvogravur ukijo-e

• Sto povědok o duhah, 1831
• Trideset šest pogledov na goru Fudži, 1830-32
• Velike obrazy prirody, 1832-33
• Osm pogledov na ostrova Rjukju, 1833
• Zrcalo kitajskoj i japonskoj poezije, 1833-34
• Vojny samurajev, 1833-34
• Tyseč obrazov morja, 1833-34
• Velike cvěty, 1833-34
• Male cvěty, 1834
• Basnjeslovene pogledy obyčnyh mostov v raznyh provincijah, ok. 1834
• Basnjeslovene pogledy znamenityh japonskih mostov, ok. 1834
• Basnjeslovene pogledy znamenityh krajevidov, ok. 1834
• Putovanje po vodospadah Japonije, 1834-35
• Sto pogledov na goru Fudži, 1834-35

Pripisyvajemo Hokusaju rěčenje o sebe

• • Jednim iz jego psevdonimov byl Gakjo Rodžin (Gakyo Rojin). On mogl zajisto skazati něčto podobno v svojem staršom věku, ako li načal koristati ime Gakjo Rodžin v 1843.

    Vsečto ja jesm izrabil do věka sedmdeseti lět ne stoji za pozornost. V sedmdeset tri ja jesm se nemnogo poučil o realnoj strukturě prirody, životnyh, rastlin, drěv, ptic, ryb i nasekomyh. V rezultatu, kogda jest mi osmdeset, ja ješče musim progresovati dalje. Ko devetideseti lětam ja smogu dostigati k tajně věčij; ko stam lětam ja isto budu dosegnuti čudesnoj stadije; i kogda jest mi sto i deset lět, vsečto, čto budu tvoriti, budi to točka či linija, bude živo. Ja molim tyh, ktore živut tako dolgo, kako i ja, poglědati, da izpolnjaju svoje slovo. Napisano mnoju vo věku sedmdeseti peti lět, někogda Hokusajem, tutdenj Gakjo Rodžinom (Gakyo Rojin, "stary človek, bezumny rysovanjem").

Referencije

• Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Hokusai» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljen‌je CC BY-SA 4.0).
• Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Katsushika Hokusai» v Vikipediji na prostom anglijskom (spis avtorov; dozvoljen‌je CC BY-SA 4.0).
• Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Hokusai Katsushika» v Vikipediji na poljskom (spis avtorov; dozvoljen‌je CC BY-SA 4.0).