Karakal
_(cropped).jpg) | |
| Status shranjenja | S minimalnym rizikom (LC) IUCN3.1[1] |
|---|---|
| Naučna klasifikacija | |
| Domen | Eukaryota |
| Carstvo | Animalia |
| Tip | Chordata |
| Klasa | Mammalia |
| Red | Carnivora |
| Podred | Feliformia |
| Sěmejstvo | Felidae |
| Podsěmejstvo | Felinae |
| Rod | Caracal |
| Vid | C. caracal |
| Schreber in 1776[2] | |
| Binominalno ime | |
| Caracal caracal, (Schreber, 1776) | |
| Areal razprostranjenja | |
 | |
Karakal (Caracal caracal), takože znajemy kako Persijsky rys ili Afrikansky rys, jest dikym kotom. Karakal jest shodny s rysom, ale jest vyše blizko srodny servalu. Karakali sut najbystrejši iz malyh kotovyh.
Izgled
[praviti | praviti izvorny kod]Karakal imaje 65 cm dolžiny těla i 30 cm hvost. Imaje dolge nogy i izgledaje velmi shodno s rysom. Kolor srsti može byti bordo, sědy, črny ili pěsočny (odtěnok žoltogo). Mladi karakali imajut črvene petna na srsti, ale jedine odznaky, ktore imajut dorastli karakali, sut črne točky nad očami. Osoblivoju čestju těla karakala sut dolge črne uši - nazva "karakal" proizhodi od turkijskogo slova karakulak ("črno uho"). Jihne uši upravjajut se 20 raznami myšcami, da by pomogli tutomu zvěru nahoditi te životiny, ktore oni lovet.
Život
[praviti | praviti izvorny kod]
Karakali živut v Afrikě i Zapadnoj Aziji. Jihnoju domovinoju sut suhe stepy (oblasti bez drěv, pokryte travoju ili kustami) i polopustynje, ale oni mogut takože žiti v městah, shodnyh s lěsom, savannami ili bušem. Oni živut sami ili s partnerom na ozemji.
Karakal može žiti velmi dolgo bez pitja - oni berut vodu iz těl životnyh, ktoryh jedajut. Oni lovet nočju (v zimě takože i dnem) myši, gryzunov, ptice, cesarky i zajecev. To ne jest obyčno, ale poněkogda oni lovet i male antilopy. Prědpočitajut jedati toliko vněšno meso sosavcev, ktoryh lovet, i ne jedati vnutrne organy, oni takože ne jedajut srst. Ale oni sjedajut perje malyh ptic i takože gnilo meso.
Oni umějut loviti ptice velmi dobro; karakal može nahvatati pticu v letu, poněkogda vyše, než jednu za raz. Karakali velmi dobro skakajut, čto jim davaje možnost loviti damanov lěpje, než ktorykoli iny mesožerec.
Karakali i ljudi
[praviti | praviti izvorny kod]Zatože oni mogut byti priručeni i priučajut se žiti s ljudmi, karakalov poněkogda držet kako domašnjih zvěrov (osobljivo v Sjedinjenyh Štatah i něktoryh državah Evropy). Fermeri v Afrikě jih ne navidět za to, že oni vhodet v fermy i sjedajut kur i drugyh životnyh. Za to oni gonet karakalov psami.
Jih ne jest legko uviděti v prirodě zatože oni shovajut se velmi dobro. Šoferi v državah, kde živut karakali, napriměr, v Keniji i Botswaně videt množstvo raznyh životnyh pri trasah, ale uviděti karakala jest velika rědkost.
Vidy karakala
[praviti | praviti izvorny kod]Jestvuje mnogo vidov karakala, tut jest jih spisok i kde oni živut:
- Caracal caracal caracal, Iztočna, Centralna i Južna Afrika
- Caracal caracal algira, Sěverna Afrika
- Caracal caracal damarensis, Namibija
- Caracal caracal limpopoensis, Botswana
- Caracal caracal lucani, Gabon
- Caracal caracal michaelis, Turkmenistan (ogroženy)
- Caracal caracal nubicus, Etiopija, Sudan
- Caracal caracal poecilictis, Zapadna Afrika
- Caracal caracal schmitzi, Zapadna Afrika, Iran, Arabija, Pakistan i Indija
Zri takože
[praviti | praviti izvorny kod]Referencije
[praviti | praviti izvorny kod]- 1 2 Avgan, B.; Henschel, P. & Ghoddousi, A. (2016). "Caracal caracal". The IUCN Red List of Threatened Species. IUCN. 2016: e.T3847A102424310. doi:10.2305/IUCN.UK.2016-2.RLTS.T3847A50650230.en. Data dostupa: 15 januara 2022.
- ↑ Schreber, J. C. D. (1777). "Der Karakal". Die Säugethiere in Abbildungen nach der Natur mit Beschreibungen. Erlangen: Wolfgang Walther. str. 413–414.
Vnešnje linky
[praviti | praviti izvorny kod]- Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Caracal» v Vikipediji na prostom anglijskom (spis avtorov; dozvoljenje CC BY-SA 4.0).