Kniževnost
![](https://isv.wikipedia.org/wiki/Fajl:National_Museum_of_Ethnology,_Osaka_-_Collection_of_"Le_Petit_Prince"_in_many_languages.jpg)
Kniževnost ili literatura jest v širokom smyslu vsaky pisemny tekst, ili umětna forma pisemnyh tekstov.
Kako proza tako i poezija formujut naše voobražeńje, obogačajut naš vnutrišnji svět. Kniževnost někogda jest trankvilizator, ona može ubiti vrěme, dati silu. Hvala knigam ljudi mudrějut, ale někogda oni ne mudrějut. Oni razumějut to, čto hočut razuměti. Oni videt, čto hočut viděti, ibo tako rabotaje člověčji mozg.[1]
Sorty kniževnosti
[praviti | praviti izvorny kod]Vsaka literatura naleži do jednoj iz dvoh form, poezije ili prozy. Proza jest podobna naturalnoj ljudskoj rěči, děli se na beletristiku i literaturu fakta. Poezija pridrživaje se někakogo typa veršnoj struktury. Granica medžu prozoju i poezijeju ne jest ostra.[2] Prěhodne slučaje sut nerědke: ritmična proza, poetična proza, svobodny stih (fr.: vers libre).[3]
Iztočniky
[praviti | praviti izvorny kod]- ↑ Szczerbowski, Tadeusz (2020). "O roli mózgu, języka i kultury w komunikacji dydaktycznej" (na poljskom).
- ↑ Dłuska, Maria (1963). "Między prozą a wierszem" (PDF). Pamiętnik Literacki. 54/2: 457–468 – via bazhum.muzhp.pl.
- ↑ Квятковский, Александр Павлович (1966). "Верлибр" (na russkom).