Mordovske jezyky

Jezyk
Mordovske jezyky
rus.: Мордовские языки
	Geografično razprostranjenje mordovskyh jezykov na početku XX stolětja
Obča informacija
Nacionalny jezyk	Rosija
Govoritelji	okolo 274,876 (2021)
Pismo	kirilica;
Jezyčna rodina
	Uralske jezyky Ugrofinske jezyky Finno-permske jezyky Mordovske jezyky; ; ; ;
Jezyčne kody
ISO 639-1	nema
ISO 639-3	mord1256

Mordovske jezyky,^[4] takože znane kako mordvinske jezyky ili mordovsky, mordvinsky jezyk (rus.: Мордовские языки),^[5] jest podgrupa uralskyh jezykov, sostavjena iz blizko srodnyh erzjanskogo jezyka i mokšanskogo jezyka, obohdvoh govorjenyh v Mordoviji.^[6]

Raněje mněvajemy za jedin «mordvinsky jezyk»,^[7] nyně on jest uvažany za malu grupu jezykov.^[8] Vslěd razlik v fonologiji, leksikě i gramatikě, erzjansky i mokšansky ne sut vzajemno razumlive.^[9] Oba mordovske jezyky takože imajut odděljene literaturne normy. Erzjansky literaturny jezyk byl stvorjeny v 1922 godu, a mokšansky v 1923 godu.^[10]

Čislo nositeljev

Čislo nositeljev — okolo 274,876 ljudij po prěpisu 2021 goda.^[11]

Klasifikacija

Tradicijno, uralisti grupovali mordovske i marijske jezyky zajedno v tak zvanoj povolžskoj větvě uralskoj familije; tuto mněnje bylo jednakože opuščeno na koncu 20. stolětja.^[12] Vměsto togo, někoji uralisti nyně prědpočitajut model bystrogo razširjen‌ja, s mordvinskym kako jedna iz deveti glavnyh větv uralskyh jezykov; drugi prědlagajut blizko srodstvo mordvinskogo s finskymi i saamskymi větvami uralskyh jezykov.^[13]^[14]^[15]

Lingvistična harakteristika

Fonetika i fonologija

Fonologične razliky medžu oboma jezykami vključajut:

Mokšansky održivaje različen‌je medžu vokalami [ɛ, e], a v erzjanskom oni slili se v [e].
V neakcentovanyh slogah, erzjansky imaje harmoniju vokalov kako mnoge druge uralske jezyky, uživajuči [e] v slovah s prědnjimi vokalami i [o] v slovah s zadnjimi vokalami. Mokšansky imaje prosto šva [ə] na jihnom městě.
Na početku slova, erzjansky imaje postalveolarny afrikat [tʃ], odgovarjajuči frikativu [ʃ] v mokšanskom.
Redom s bezzvučnymi suglaskami, likvidy [r, rj, l, lj] i poluvokal [j] obezzvučajut se v mokšanskom do [r̥], [r̥j], [l̥], [l̥j], [ȷ̊].

Dialekty

Srědnjevěčny meščersky jezyk može byti byl mordvinsky ili blizky k mordvinskomu.^[16]

Erzjansky jezyk
- Centralna grupa
- Zapadna grupa
- Sěverozapadna grupa
- Jugoiztočna grupa
- Šokšansky dialekt
Mokšansky jezyk
- Centralna grupa
- Zapadna grupa
- Jugoiztočna grupa

Iztočniky

↑ Rantanen, Timo; Tolvanen, Harri; Roose, Meeli; Ylikoski, Jussi; Vesakoski, Outi (8 junija 2022). "Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic". PLOS ONE (na anglijskom). 17 (6): e0269648. Bibcode:2022PLoSO..1769648R. doi:10.1371/journal.pone.0269648.
↑ Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, & Tolvanen, Harri. (2021). "Geographical database of the Uralic languages (v1.0) [Data set]". Zenodo.CS1 maint: multiple names: authors list (link)
↑ "Всероссийская перепись населения 2020 года" [Whole of Russia Census 2020]. Федеральная служба государственной статистики (na russkom). Bylo arhivovano iz iztočnika 13 februara 2023.
↑ Bright, William (1992). International Encyclopedia of Linguistics. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-505196-4.
↑ Dalby, Andrew (1998). Dictionary of Languages. Columbia University Press. str. 429. ISBN 978-0-231-11568-1. Erza.
↑ Grenoble, Lenore (2003). Language Policy in the Soviet Union. Springer. str. A80. ISBN 978-1-4020-1298-3.
↑ Raun, Alo (1988). Sinor, Denis (red.). The Uralic languages: Description, history and foreign influences. BRILL. str. A96. ISBN 978-90-04-07741-6.
↑ Hamari, Arja; Ajanki, Rigina (2022). "Mordvin (Erzya and Moksha)". V Marianne Bakró-Nagy; Johanna Laakso; Elena Skribnik (red.). The Oxford Guide to the Uralic Languages. Oxford University Press. str. 392–431.
↑ Феоктистов А. П. Мордовские языки. основы финно-угорского языкознания. Прибалтийско-финские, саамский и мордовские языки. М., 1975
↑ Wixman, Ronald (1984). The Peoples of the USSR. M.E. Sharpe. str. A137. ISBN 978-0-87332-506-6.
↑ "Всероссийская перепись населения 2020 года" [Whole of Russia Census 2020]. Федеральная служба государственной статистики (na russkom). Bylo arhivovano iz iztočnika 13 februara 2023.
↑ Abondolo, Daniel (1988). The Uralic Languages. London & New York: Routledge. str. 4. [...] the idea, once widely-held, that there was a common Mordva-Mari protolanguage (so-called 'proto-Volgaic') is now out of favour.
↑ Nichols, Johanna (2021). "The Origin and Dispersal of Uralic: Distributional Typological View". Annual Review of Linguistics. 7: 351–369. doi:10.1146/annurev-linguistics-011619-030405. S2CID 234179048.
↑ Saarikivi, Janne (2022). "The divergence of Proto-Uralic and its offspring: A descendant reconstruction". V Marianne Bakró-Nagy; Johanna Laakso; Elena Skribnik (red.). The Oxford Guide to the Uralic Languages. Oxford University Press. str. 28–58.
↑ Piispanen, Peter S. (2016). "Statistical Dating of Finno-Mordvinic Languages through Comparative Linguistics and Sound Laws" (PDF). Fenno-Ugrica Suecana Nova Series. 15: 1–58.
↑ Janse, Mark; Sijmen Tol; Vincent Hendriks (2000). Language Death and Language Maintenance. John Benjamins Publishing Company. str. A108. ISBN 978-90-272-4752-0.

**Uralske (ugrofinske) jezyky** smenšiti[pogled | besěda | izměniti]
Baltijsko-finske jezyky	finsky karelsky estonsky vepssky votsky livsky ižorsky
Saamske jezyky	južnosaamsky ume-saamsky pite-saamsky lule-saamsky sěvernosaamsky skolta-saamsky inari-saamsky kildin-saamsky tersko-saamsky kemi-saamsky akkala-saamsky
Mordovske jezyky	erzjansky mokšansky
Volžske jezyky	muromsky meščersky merjansky
Marijsky	lukomarijsky gorskomarijsky sěverozapadny marijsky
Permske jezyky	komi zyrjansky permajčsky jazvinsky udmurtsky
Ugrske jezyky	madjarsky mansijsky hantyjsky
Samojedske jezyky	enečsky nenečsky nganasansky juračsky selkupsky kamassky matorsky
Umětne uralske jezyky	budinos
Kursivom sut označene mrtve jezyky.

Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Mordvinic languages» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljen‌je CC BY-SA 4.0).

[map1-1] Rantanen, Timo; Tolvanen, Harri; Roose, Meeli; Ylikoski, Jussi; Vesakoski, Outi (8 junija 2022). "Best practices for spatial language data harmonization, sharing and map creation—A case study of Uralic". PLOS ONE (na anglijskom). 17 (6): e0269648. Bibcode:2022PLoSO..1769648R. doi:10.1371/journal.pone.0269648.

[map2-2] Rantanen, Timo, Vesakoski, Outi, Ylikoski, Jussi, & Tolvanen, Harri. (2021). "Geographical database of the Uralic languages (v1.0) [Data set]". Zenodo.CS1 maint: multiple names: authors list (link)

[3] "Всероссийская перепись населения 2020 года" [Whole of Russia Census 2020]. Федеральная служба государственной статистики (na russkom). Bylo arhivovano iz iztočnika 13 februara 2023.

[4] Bright, William (1992). International Encyclopedia of Linguistics. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-505196-4.

[5] Dalby, Andrew (1998). Dictionary of Languages. Columbia University Press. str. 429. ISBN 978-0-231-11568-1. Erza.

[6] Grenoble, Lenore (2003). Language Policy in the Soviet Union. Springer. str. A80. ISBN 978-1-4020-1298-3.

[UDH-7] Raun, Alo (1988). Sinor, Denis (red.). The Uralic languages: Description, history and foreign influences. BRILL. str. A96. ISBN 978-90-04-07741-6.

[8] Hamari, Arja; Ajanki, Rigina (2022). "Mordvin (Erzya and Moksha)". V Marianne Bakró-Nagy; Johanna Laakso; Elena Skribnik (red.). The Oxford Guide to the Uralic Languages. Oxford University Press. str. 392–431.

[9] Феоктистов А. П. Мордовские языки. основы финно-угорского языкознания. Прибалтийско-финские, саамский и мордовские языки. М., 1975

[10] Wixman, Ronald (1984). The Peoples of the USSR. M.E. Sharpe. str. A137. ISBN 978-0-87332-506-6.

[11] "Всероссийская перепись населения 2020 года" [Whole of Russia Census 2020]. Федеральная служба государственной статистики (na russkom). Bylo arhivovano iz iztočnika 13 februara 2023.

[12] Abondolo, Daniel (1988). The Uralic Languages. London & New York: Routledge. str. 4. [...] the idea, once widely-held, that there was a common Mordva-Mari protolanguage (so-called 'proto-Volgaic') is now out of favour.

[13] Nichols, Johanna (2021). "The Origin and Dispersal of Uralic: Distributional Typological View". Annual Review of Linguistics. 7: 351–369. doi:10.1146/annurev-linguistics-011619-030405. S2CID 234179048.

[14] Saarikivi, Janne (2022). "The divergence of Proto-Uralic and its offspring: A descendant reconstruction". V Marianne Bakró-Nagy; Johanna Laakso; Elena Skribnik (red.). The Oxford Guide to the Uralic Languages. Oxford University Press. str. 28–58.

[15] Piispanen, Peter S. (2016). "Statistical Dating of Finno-Mordvinic Languages through Comparative Linguistics and Sound Laws" (PDF). Fenno-Ugrica Suecana Nova Series. 15: 1–58.

[Janse2000-16] Janse, Mark; Sijmen Tol; Vincent Hendriks (2000). Language Death and Language Maintenance. John Benjamins Publishing Company. str. A108. ISBN 978-90-272-4752-0.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]

[16]