Rekreacija

Rekreacija (iz lat.: recreatio — «obnova», «ozdoravjenije», iz lat.: re- — «snova» + lat.: creare — «tvoriti», «davati život») jest aktivnost svobodnogo vrěmena. «Potreba dělatj nečto za rekreaciju» jest sutnostny element člověčskoj biologije i psihologije.^[1] Rekreacijne aktivnosti sut često sdělane za zabavu, veselje ili udovolstvo, i sut uvažane «dobrym časom».

Rekreacija se razlikuje od dokolica v tom čto jest to celjna aktivnost koja vklučaje opyt dokolica v kontekstě aktivnostej. Rekreacija jest teško oddělit od obščego koncepta igry, ktory jest ordinerno termin za Rekreacijne aktivnosti děcej.^[2]

Historija

Davnost

Rekreacijne aktivnosti sut byti vitalnoju čestju životu od najrannějših vrěmen. Davne civilizacije zajimaly se s vnějšnimi aktivnostjami kako lov i rybolovstvo za zabavom, a věčše privilegovane klasy v pozdnějših periodah optovaly za sabljanje i jahtu.^[3]

Davni Egipčani nahodili zabavu v plivanju i ryboljovstvy v Nilě. Grěcy byli renomirovany za ljubov k aktivnostjam i sostjazatelnym igram. Imali široky spektr aktivnostej do vybora ktore vklučaly beg, metanje diska i sulicy, daleki skok, boks i kočevoe skakanje. Mesopotamski ljudi imali raznoobrazije rekreacijskih aktivnostej — lov byl popularna zabava medžu asijskyh kraljev i jejich podanikov. Deskove igry bile takože igrane od člen vsih klas.^[4]

Grěcy i Rimljany sut sistematično planirovali i gradili objekty za rekreaciju — banje, otvorene teatry, amfiteatry, forumi za javne skupiny, stadiony i někogda parky i vrty.^[5]

Olimpijske igry — jedin iz prvih organizovanih rekreacijskih aktivnostej v historiji — bile osnovane v Grěciji v 776 roku prěd n. e. Isprva vsim gradjaninom bylo očekovano učestvovati v sportah i igrah, a Olimpijske igry bile ograničene toliko na svobodnorodjene Grěcy. Postepeno, religiozne i kulturne funkcije Olimpijskih iger i drugih festivalov sut byti oslabljene atletičnoj specializacijoju, korupcijoju i komercializmom.^[6]

Srědnjevěčje: rekreacija i religija

V Srědnjevěčju, rekreacija bila je često v konfliktu s religijoju. Protestanska rabotna etika, ktora je pojavila se v vrěmy Reformacije, privodila k periodam strogih ograničenij dokolica i rekreacije prěz vsju historiju mnogyh kristijanskih kultur, vklučno s spoločenstvami v Severnoj Ameriky. Tota etika silno vlivala na sučasne pogledy na rekreaciju.^[7]

Hotj rabotna etika bila široko prinjata i praktiski ne bylo javnogo obezpečenija rekreacije, dokolica bila jest se o brzo razširivati. Silne neprodobrivanje igry, ktore harakterizovalo kolonialny period, počalo mizati. Do 1880-yh i 1890-yh lět, cerkvene vodjaci priznali čto religija ne može věčše arbitrarno osudžat vsju igru i predlagali «svečenu zabavu i rekreaciju» kako alternativy neželanoj igry.

19. věk: industrializacija i razvoj rekreacije

Napredujuča produkcija i tehnologija 19. věka prědostavili rabotnikam věčše dostupnosti slobodnogo vrěmeny za zajimanje hobi. S vzrastom pismenosti, bogatstva, legkosti putovanija i razširenijem smysla obščenosty v Britaniji od srědine 19. věka i dalje, bylo věčše vrěmeny i interesa za Rekreacijne aktivnosti vsih vidov, od člen vsih klas.^[8]

Prileky za Rekreacijne aktivnosti vzrastale su zaneže realne zaplate prodolžaly rasti i časy raboty prodolžaly padati. V mestnoj Britaniji, devěti-časovny den stal se věčše normoj; Zakon o fabrykah iz 1874 roka ograničil rabochy tyjden na 56,5 godin. Nekoly 200 morskih lětovišt pojavilo se zahvaljujučy deševim hotelam i nedorogim železničnim biljetam, razprostranjenim bankovskim praznikam i blednjenju mnogyh religioznih zabran protivno světskim aktivnostjam v nedělu.^[9]

20. věk: rekreacija kako pravo i masa

Do rannogo 20. věka, dokolica bila dostupna věčšemu čislu ljud, i razprostranjeny rekreacijski ruh počal se v Sjednenyh Štatah. Parky su byti razvijeny za obezpečenje vizualnej polevky i měst za zdravu igru ili relaksaciju. Pozdněje, igrišta su byti vyrezany v zapoluněnih oblastjah, i ustrojstva za igry i sporty su byti ustanovleny ne toliko za děcu, ale takože za odroslyh čijih raboči dny su se postepeno skrativali.^[10]

Konceptj rekreacije kako člověčeskogo prava byl realizovany v členy 24 Vseobjemljuče deklaracije o pravah člověka, ktory glasit: «Vsěm ima pravo na odpočinek i dokolicu, vklučno razumno ograničenje rabokih godin i periodične plačene odmory».^[11]

Typy rekreacije

Fizična rekreacija

Fizična rekreacija vklučaje aktivnosti ktore angažirujut tělo:

Sport — organizovane sostjazatelne aktivnosti kako futbol, košarka, plavanje, tenis
Pohod — hodanje po prirodnih trasah; razlikuje se od trekinga po kratšim razstojanjam i manje zahtevajučim terenom
Plivanje — jedna iz najpopularnějšyh rekreacijskih aktivnostej po vsem světě
Biciklanije — za rekreaciju ili fitnes
Tancy — popularna forma rekreacije v Afriky i po vsem světě; v gradah, mužy i ženy vsih věkov shodajut se neformalno v tancevalnymi klubami

Kulturna i kreativna rekreacija

Muzika — aktivno igranje na instrumentah ili pasivno slušanje
Čitanje — jedna iz najstarěšyh i najpopularnějšyh formi rekreacije
Tvorčestvo — umělostj, skulptura, fotografija, pisanje
Film i televizija — pasivna, ale važna forma modernoj rekreacije

Hobi

Hobi je regularna aktivnost ktora jest sdělana za zabavom, ordinerno v vrěmy slobodnogo časa, ne profesionalno i ne za oplatu.^[12] Hobi vklučajut zbiranje tematičnih predmetov, zajimanje kreativnimi i umělostnimi stremjenjami, igranje sportov ili stremjenje za drugimi rekreacijami. Znamnity skup hobi menja se s obnavljenimi interesami i razvivajučimi modami.

Brikolža i «zdělaj sam» su někotore od terminov opisujučih gradnju, modifikovanje ili remont věščej bez prjamoj pomočy ekspertov ili profesionalov.

Terapeutična rekreacija

Rekreacija ima mnogo zdorovstvenih koristej, i suglasno tomu, terapeutična rekreacija bila jest razvita za koristanje od tutog efekta. Terapeutična rekreacija koristaje Rekreacijne aktivnosti za povyšenje fizičnogo, emotivnogo i mentalnogo zdravja ljud s invaliditetom ili hroničnymi problemami zdravja.^[13]

Rekreacija i družestvo

Rekreacija i ekonomika

S razvojem industrializacije, rabotniki imali věčše dostupnosti slobodnogo vrěmeny za zajimanje hobi. Drugi faktory ktore rělatiše k razširenoj roli rekreacije sut bogatstvo, demografske tendencije i razširena komercializacija rekreacijskih ponud.

Dok jedna percepcija jest čto dokolica jest prosto «svobodny čas», čas ne koristany neobhodnostjami žizni, druga drži čto dokolica jest sila ktora umožnjaje jedinkam razmotriti i otraziti na vrědnosty i realnosti ktore sut izgubleny v aktivnostjah svagdanjego žizni, tako byvajuči sutnostnym elementom osobnogo razvoja i civilizacije.^[14]

Rekreacija i zdravje

Rekreacijne aktivnosti pomogajut kultivovati socialne svyazy, jačati spoločenstva i promovirati fizičnu prikladnost. Rekreacija snabžaje prileky za relaksaciju i smanjenje stressa. Izslědovanija pokazajut čto regularna fizična rekreacija smanjuje rizik kardiovaskularnih bolěznej, diabetu i depresije.^[15]

Dokolica i rod

Dokolica bila jest često silno gendrirana, utvrdjujučy i reproducujučy širše podredjene roli žen — od prostogo prědstavljanja rekreacije kako prerogativa toliko mužskogo zarabotka do zaprěti žen od učeščanija v aktivnostjah. Tute ograničenija su se smanjile kako zapad postepeno stal věčše rasovo i gendrovo tolerantnim po Drugoj světovoj vojně.^[16]

Rekreacija v davnih kulturah po vsem světě

V Afriky, tanec jest najpopularněša forma rekreacije. V gradah, mužy i ženy vsih věkov shodajut se neformalno v tancevalnymi klubami za tankovanje pod ritmami popularnih muzikantov. V selah mogut byti prileky večerom za neformalne tankovanje.

V davnom Kitajě, popularne Rekreacijne aktivnosti vklučaly igru na muzičnih instrumentah, igranje deskovjyh iger, borbu i strelanje iz luka. Kitajska tradicija čajnogo pitja razvila se takože v važnu socijalnu i rekreacijsku aktivnost.

V Japoniji, tradicionalne Rekreacijne aktivnosti vklučajut sumo, strelanje iz luka (kyudo), sposob mača (kendo) i razne forme vizualne umělosti.

Moderna rekreacija

S razvojem digitalnoj tehnologiji, rekreacija doživila je novu transformaciju. Videigry, socijalne mrěže, streamovanje filmov i muziky su stali glavnymi formami modernoj rekreacije po vsem světě.

Interpretacija rekreacijskih aktivnostej razvila se so vrěmenom. Prědže, rekreacija bila jest glavno asociovana s sportom i fizičnoj aktivnostju; hotj nyně jest mnogo obsežněja v svom razsahu. Seje vklučaje vsě prijetne i dokoličnje poduhvaty kako igranje videiger, sostjazanje v vnějšnih aktivnostjah, ili ugaženje v filmah — vse sut nyně uvažane «rekreacijskymi».^[17]

Gledite takože

Iztočniky

↑ McLean, Daniel D.; Hurd, Amy R. (2012). Kraus' Recreation and Leisure in Modern Society. Jones & Bartlett Learning. str. 3–5. ISBN 978-0-7637-8114-4 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Kraus, Richard (2001). Recreation and Leisure in Modern Society. Jones & Bartlett. str. 7–9. ISBN 978-0-7637-1591-0 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Sweet, Waldo E. (1987). Sport and Recreation in Ancient Greece: A Sourcebook with Translations. Oxford University Press. str. 1–15. ISBN 978-0-195-04127-9.
↑ McLean, Daniel D.; Hurd, Amy R. (2012). Kraus' Recreation and Leisure in Modern Society. Jones & Bartlett Learning. str. 18–22. ISBN 978-0-7637-8114-4 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Spawforth, Tony (2018). The Story of Greece and Rome. Yale University Press. str. 112–115. ISBN 978-0-300-21714-7 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Sweet, Waldo E. (1987). Sport and Recreation in Ancient Greece. Oxford University Press. str. 45–52. ISBN 978-0-195-04127-9.
↑ Kraus, Richard (2001). Recreation and Leisure in Modern Society. Jones & Bartlett. str. 34–37. ISBN 978-0-7637-1591-0 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Bailey, Peter (1978). Leisure and Class in Victorian England. Routledge. str. 23–28. ISBN 978-0-416-85590-7 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Bailey, Peter (1978). Leisure and Class in Victorian England. Routledge. str. 45–51. ISBN 978-0-416-85590-7 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Cross, Gary (1990). A Social History of Leisure since 1600. Venture Publishing. str. 156–161. ISBN 978-0-910251-27-3.
↑ "Universal Declaration of Human Rights, Article 24". United Nations. Data dostupa: 1 januara 2024.
↑ Stebbins, Robert A. (2007). Serious Leisure: A Perspective for Our Time. Transaction Publishers. str. 5–8. ISBN 978-1-4128-0678-3 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Austin, David R. (2013). Therapeutic Recreation: Processes and Techniques. Sagamore Publishing. str. 12–16. ISBN 978-1-57167-726-2 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Cross, Gary (1990). A Social History of Leisure since 1600. Venture Publishing. str. 1–5. ISBN 978-0-910251-27-3.
↑ Warburton, Darren E.R.; Nicol, Crystal Whitney; Bredin, Shannon S.D. (2006). "Health benefits of physical activity: the evidence". Canadian Medical Association Journal. 174 (6): 801–809.
↑ Wearing, Betsy (1998). Leisure and Feminist Theory. Sage Publications. str. 24–30. ISBN 978-0-8039-8890-2 Check |isbn= value: checksum (pomoč).
↑ Rojek, Chris (2010). The Labour of Leisure: The Culture of Free Time. Sage Publications. str. 45–50. ISBN 978-1-4129-2897-5 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[1] McLean, Daniel D.; Hurd, Amy R. (2012). Kraus' Recreation and Leisure in Modern Society. Jones & Bartlett Learning. str. 3–5. ISBN 978-0-7637-8114-4 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[2] Kraus, Richard (2001). Recreation and Leisure in Modern Society. Jones & Bartlett. str. 7–9. ISBN 978-0-7637-1591-0 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[3] Sweet, Waldo E. (1987). Sport and Recreation in Ancient Greece: A Sourcebook with Translations. Oxford University Press. str. 1–15. ISBN 978-0-195-04127-9.

[4] McLean, Daniel D.; Hurd, Amy R. (2012). Kraus' Recreation and Leisure in Modern Society. Jones & Bartlett Learning. str. 18–22. ISBN 978-0-7637-8114-4 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[5] Spawforth, Tony (2018). The Story of Greece and Rome. Yale University Press. str. 112–115. ISBN 978-0-300-21714-7 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[6] Sweet, Waldo E. (1987). Sport and Recreation in Ancient Greece. Oxford University Press. str. 45–52. ISBN 978-0-195-04127-9.

[7] Kraus, Richard (2001). Recreation and Leisure in Modern Society. Jones & Bartlett. str. 34–37. ISBN 978-0-7637-1591-0 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[8] Bailey, Peter (1978). Leisure and Class in Victorian England. Routledge. str. 23–28. ISBN 978-0-416-85590-7 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[9] Bailey, Peter (1978). Leisure and Class in Victorian England. Routledge. str. 45–51. ISBN 978-0-416-85590-7 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[10] Cross, Gary (1990). A Social History of Leisure since 1600. Venture Publishing. str. 156–161. ISBN 978-0-910251-27-3.

[11] "Universal Declaration of Human Rights, Article 24". United Nations. Data dostupa: 1 januara 2024.

[12] Stebbins, Robert A. (2007). Serious Leisure: A Perspective for Our Time. Transaction Publishers. str. 5–8. ISBN 978-1-4128-0678-3 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[13] Austin, David R. (2013). Therapeutic Recreation: Processes and Techniques. Sagamore Publishing. str. 12–16. ISBN 978-1-57167-726-2 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[14] Cross, Gary (1990). A Social History of Leisure since 1600. Venture Publishing. str. 1–5. ISBN 978-0-910251-27-3.

[15] Warburton, Darren E.R.; Nicol, Crystal Whitney; Bredin, Shannon S.D. (2006). "Health benefits of physical activity: the evidence". Canadian Medical Association Journal. 174 (6): 801–809.

[16] Wearing, Betsy (1998). Leisure and Feminist Theory. Sage Publications. str. 24–30. ISBN 978-0-8039-8890-2 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[17] Rojek, Chris (2010). The Labour of Leisure: The Culture of Free Time. Sage Publications. str. 45–50. ISBN 978-1-4129-2897-5 Check |isbn= value: checksum (pomoč).

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]

[11]

[12]

[13]

[14]

[15]

[16]

[17]