Prějdti k sodržanju

Sadovničstvo

Izvor: Vikipedija
Sadovnik podtrimyvaje topiarij v gradu Tulcán, Ekvador

Sadovničstvo jest proces raščenja rastlin zaradi jih zeleniny, ovočev, cvětov, zelěnosti ili dekorativnyh cělev vnutri naznačenogo prostranstva.[1] Sady izpolnjajut široky asortiment cělej, osobno produkciju estetično prijemnyh zon, lěkarstv, kosmetiky, barviv, jediv, jadov, središt obitanja dlja divoj prirody i prodajnyh tovarov. Ljudi često zajmajut se sadovničstvom radi jegovyh terapevtičnyh, zdravstvenyh, edukacijnyh, kulturnyh, filozofskyh, ekologičnyh i religijnyh vygod.[2]

Domašne sadovničstvo jest praktika kultivovanja zeleniny, ovočev, trav i dekorativnyh rastlin vnutri žiliščnyh prostranstv dlja osobnogo uživanja. Ono sposobstvuje bezpekě jediva, biodiverzitetu, ekologičnoj ustojčivosti i fizičnomu blagostanju[3].

Nasipy bobov fava byli posadžene na farmi Hayes Valley, farmi zbudovanoj občinoju na byvših rampah Centralnoj avtodragy San-Franciska

Sadovničstvo variuje v skali od 800-hektarovyh sadov Versalja[4] dol do kontejnerovyh sadov, raščenih vnutri. Sady prijimajut mnogo form; někore sodrživajut toliko jedin tip rastliny, v toj čas kogda druge vključajut složeny asortiment rastlin bez osobogo poredka.

Sadovničstvo može byti težko različiti od zemjeděljstva. Jih jest najlegše različiti na osnově jih primarnyh cělej. Zemjeděljstvo davaje prioritet prodajnym tovaram i može vključati produkciju skota, v toj čas kako sadovničstvo često davaje prioritet estetikě i odpočinku. Čto tyče se produkcije jediva, sadovničstvo obyčno děje se v mnogo menšej skali s naměrom osobnogo ili občinnogo spotrěbjenja.[5] Jestvujut kultury, ktore ne različajut medžu zemjeděljstvom i sadovničstvom.[6] To jest glavno potomu, že naturalno zemjeděljstvo bylo glavnym metodom zemjeděljstva v tečenju jegovoj 12 000-lětnoj historije i jest praktično nerazlične od sadovničstva.[7][8]

Prědhistorija

[praviti | praviti izvorny kod]

Odomašnjenje rastlin sčitaje se narodženjem zemjeděljstva. Jednakože, jemu věrojatno prědhodi veljmi dolga historija sadovničstva divyh rastlin. Hoč data prěd 12 000 lětami jest obče prijetoju hronologijeju, opisujučeju odomašnjenje rastlin, tutčas jestvujut dokazy iz stojišča lovcev i sbirateljev Ohalo II, ukazujuče ranějše znaky narušenja tla i kultivovanja prědodomašnjenyh vidov kultur.[9] Tute dokazy odsuvajut ranu fazu odomašnjenja rastlin do 23 000 lět tomu nazad, čto sovpadaje s izslědovanjem sdělanym od Allaby (2022), ukazujučim na slaby selekcijny tisk želanyh črt v jugozapadnoazijskyh zbožjah (einkorn, emer, ječmenj).[10] Pomimo togo, že to ne kvalifikuje se kako odomašnjenje rastlin, mnoge arheologične izslědovanja odsuvajut potencialnu datu selektivnogo narušenja ekosistema homininami nazad do 125 000 lět tomu nazad.[11] Značna čest tutyh rano zapisanyh narušenj ekosistema byla sdělana črěz koriščenje ognja rannimi ljudmi, ktoro datuje se do 1,5 miliona lět tomu nazad (hoč v toj čas oganj věrojatno ne byl koriščeny hominidami kako orudje dlja izměny krajobraza).[12] Tuto antropogenne narušenje ekosistema može byti početkom sadovničstva.

Vsako spoločenstvo lovcev i sbirateljev razvilo jest nišu někakogo vida, dozvaljajuču jim procvětati ili daže prosto prěžiti v jih okruženju.[13] Mnozi iz tutyh prědhistoričnyh lovcev i sbirateljev izbudovali nišu, dozvaljajuču legši dostup do jedomyh rastlinnyh vidov, ili jih vyše množestvo.[14] Tutoj prěhod od lova i sbiranja k vse večšemu modifikovanju okruženja na sposob, ktory produkuje obilje jedomyh rastlinnyh vidov, označaje početok sadovničstva.[15] Jedna iz najvyše dokumentovanyh homininskyh niš jest koriščenje ognja vně stojišča.[16] Kogda to se dělaje naměrno, to se često nazyvaje lěsno sadovničstvo ili zemjeděljstvo s ognjennymi palicami v Australiji.[17] Sovrěmenno izslědovanje ekologije ognja opisuje mnoge koristi, ktore ognji vně stojišča mogli prědostaviti tutym rannym ljudjam.[18] Někore iz tutyh agroekologičnyh praktik byli dobro dokumentovane i izslědovane v čas kolonialnogo kontakta.

Jednakože, one sut veliko nedostatočno prědstavjene v izslědovanjah sdělanyh o rannom koriščenju ognja homininami.[19] Na osnově sejčasnyh izslědovanj, jest očevidno, že tute niše razvili se oddělno v različnyh obščestvah v različnyh časah i lokacijah.[20] Mnoge domorodne metody sadovničstva byli i ješče sut často ignorovane od kolonizatorov vslěd nedostatka podobnosti k zapadnym sadam s jasno oprěděljenymi granicami i nenaturalizovanymi rastlinnymi vidami.[21]

Ameriky

[praviti | praviti izvorny kod]

Sut dolge tradicije sadovničstva v domorodnyh občinah prostrěrajuče se od najsěvernějših čestij Kanady do najjužnějšego konca Čile i Argentiny.[22][19][23][24]

Arktične i subarktične občiny opirali se glavno na lovjenje i rybolov po pričině surovogo klimata, hoti jest znajemo, že one kolektivno sut koristali najmenje 311 različnyh rastlin kako jedanje ili lěky[25].

Značne znanje i koriščenje tutyh rastlin zajedno s obščimi městami žętvy i akcentom na vzajemnost medžu ljudami i rastlinami ukazyvaje na osnovny urovenj sadovničstva.[26][27][28]

Podobno, fuegijske domorodne grupy v Južnoj Amerikě sut razvili prividno sravnime niše po pričině podobnogo ekosistema tundry.

Hoti jestvuje velmi malo izslědovanij o Fuegijcah, Чарлз Дарвин (Charles Darwin)Charles Darwin (Čarlz Darwin) spominal o dikyh jedlivyh rastlinah, takyh kako griby, morske algi i diky celer, rastučih pri različnyh fuegijskyh ukrytijah.[29][30][31]

Iz rukopisa Drejka, tuto jest crtež sdělany od anonimnogo Francuza v 16-om stolětju. On ukazuje domorodny sad, posadženy papajeju, ananasom, kukuruzoju, bobami i tykvami.

Sadovničstvo igraje odnositeljno malu rolu u tutyh sěvernyh i južnyh žiteljev tundry v sravnjenju s domorodnymi občinami v ekosistemah travnikov i lěsov. Od borealnyh lěsov Kanady do uměrjenyh lěsov i travnikov Čile i Argentiny, različne občiny sut razvili niše produkcije jedy. Tuto vključaje koriščenje ognja dlja poddržanja ekosistema i ponovnogo zapusku sukcesijnyh poslědovateljnostij, sějanje dikyh jednogodnyh rastlin, sějanje odomašnjenyh jednogodnyh rastlin (napr. tri sestry, kultury Novogo Světa), stvorjenje jagodnyh učestkov i sadov, manipulaciju rastlinami dlja podstikanija želanyh črt (napr. povyšena produkcija orěhov, plodov ili korjenjev) i izměnu landšafta dlja podstikanija rasta rastlin i životin (napr. kompleksno navodnjavanje, morske sady ili terase).[15][32][33]

Tute izměnjene landšafty, kako sut zapisali rani amerikanskije filozofy taki kako Хенри Дэвид Торо (Henry David Thoreau)Henry David Thoreau (Henri Devid Toro) i Раљф Уолдо Эмерсон (Ralph Waldo Emerson)Ralph Waldo Emerson (Ralf Uoldo Emerson), sut byli opisane kako ukazujuče pervobytnu lěpotu.[34][35] Domorodne sady, take kako lěsne sady, zato ne služet jedino kako producent jedy, lěkov ili materialov, ale takože prijatnoj estetiky.[36] Mnoge popularne kultury proizhodet iz prědkolonialnyh domorodnyh zemjedělskyh občin. Něktore iz njih vključajut kukuruz, kinou, fasolju, arahis, bundevu, tykvu, papriku, tomat, maniok, krompir, borovnicu, opunciju, kešu, papaju, ananas, jagodu, kakao, slnečnik, bavolnu, kaučuk i tabak.[37]

Historija

[praviti | praviti izvorny kod]
Lěsny sad Роберта Харта (Robert'a Hart'a)Robert'a Hart'a (Roberta Harta) v Šropširu, Anglija

Drevne vrěmena

[praviti | praviti izvorny kod]

Lěsne sadovničstvo, sistem produkcije jedy osnovany na lěsě, jest najstaršoju formoju sadovničstva na světě.[38]

Poslě pojavjenja prvyh civilizacij, bogate osoby načeli sut stvorjati sady v estetičnyh cěljah. Staroegiptske grobne sliky iz Novogo Carstva (okolo 1500 goda do n. e.) dajut někotore iz najranših fyzičnyh dokazov ornamentalnogo sadovničstva i landšaftnogo dizajna; one izobražajut jezerka lotusov okružene simetričnymi redami akacij i palm. Znamenitym priměrom starověkyh ornamentalnyh sadov sut byli Viseče sady Babilona — jedno iz Sedmi čudes starověkogo světa — v to vrěme kogda starověky Rim iměl jest desetky sadov.

Bogati starověky Egipčani koristali sut sady, da by obezpečiti sěnj. Egipčani svezovali sut drěva i sady s bogami, věrujuči, že jih božstva sut zadovoleny sadami. Sady v starověkom Egiptu sut často byli okružene stěnami s drěvami, posadženymi v redah. Medžu najpopularnějšimi posadženymi vrstami sut byli datuljeve palmy, sikomory, figove drěva, orěhove drěva i vrby. Tute sady sut byli znakom vyššego socioekonomičnogo statusa. Kromě togo, bogati starověky Egipčani vyraščali sut vinogrady, zato že vino jest bylo znakom vyšjih socialnyh klasov. Ruže, maky, stokrotky i irisy takože sut mogli byti najdene v sadah Egipčanov.

Asirija jest byla znana svojimi prěkrasnymi sadami. One obyčno sut byli široke i velike, někotore iz njih sut byli koristane dlja lovjenja divjačiny, podobno do sovrěmennyh rezervatov, a druge kako sady dlja oddyha. Kiparisy i palmy sut byli jednymi iz najčesteje sadženih vidov drěv.

Sady takože sut byli dostupne v Kušu. V Musavarat es-Sufra, Velika Ograda, datovana na 3. stolětje do n. e., vključivala jest prěkrasne sady.[39]

Starorimske sady sut byli ustrajane s živymi plotami i lozami i sodrživali sut široku raznolikost cvětov — akant, vasiljky, krokusy, ciklameny, hiacint, iris, bljušč, lavanda, lilije, mirt, narcis, mak, rozmarin i fialky[40] — a takože statuje i skulptury. Cvětne gredky sut byli popularne v dvorah bogatyh Rimljanov.

Srědnjevěčje

[praviti | praviti izvorny kod]
Sadovnik pri rabotě, 1607

Srědnjevěčje prědstavjaje period upadka sadov v estetičnyh cěljah. Poslě padenja Rima, sadovničstvo bylo dělano v cělji vyraščanja lěkovityh trav i/ili ozdabjanja crkovnyh oltarjev. Monastyry prodolžali sut tradiciju sadovogo dizajna i intensivnyh sadovničskyh tehnik v tečenju srědnjevěčnogo perioda v Evropě. Voobče, tipy monastyrskyh sadov skladali se iz kuhinjskyh sadov, bolničnyh sadov, grobiščnyh ovocnyh sadov, monastyrskyh dvorov i vinogradov. Pojedine monastyry mogli sut takože iměti "zeleny dvor", učestok travy i drěves, kde konji mogli sut pasti se, a takože sad pivničara ili privatne sady dlja obedientiarjev, monahov, ktori držali sut specifične pozicije vnutri monastyra.

Islamske sady sut byli budovane po modelu persijskih sadov, i oni sut zvyčajno byli okružene stěnami i poděljene na četyri vodotokami. Obyčno centr sada iměl by zrcalny bazen ili pavilon. Specifične dlja islamskih sadov sut mozaiky i glazurovane plitky, koristane da by ozdobiti potoky i vodoskoky, ktore sut byli zbudovane v tutyh sadah.

K koncu 13. stolětja bogati Evropejci načeli sut vyraščati sady dlja oddyha i lěkovite travy i zeleninu.[40] Oni okružavali sut sady stěnami, da by zaščititi jih od životin i obezpečiti izolaciju.[41] V tečenju slědujučih dvoh stolětij Evropejci načeli sut saditi travniky i vyraščati cvětne gredky i treljaže ruž. Ovocne drěva sut byli obyčne v tutyh sadah, a takože v něktoryh sut byli travjane sěděnja. V tože vrěme, sady v monastyrah sut byli městom dlja vyraščanja cvětov i lěkovityh trav, ale oni sut bili takože prostorom, kde monahi mogli sut uživati v prirodě i oddyhati.

Sady v 16. i 17. stolětju sut byli simetrične, proporcionalne i zbalansovane s vyše klasičnym izgledom. Věčšina tutyh sadov byla zbudovana okolo centralnoj osi, i one sut byli poděljene na različne česti živymi plotami. Obyčno sady iměli sut cvětne gredky, založene v kvadratah i razděljene ščerkovymi stežkami.

Sady v tečenju Renesansy sut byli ozdobjene skulpturami, topiarijem i vodoskokami. V 17. stolětju uzlove sady stali sut popularne zajedno s labirintami iz živogo plota. K tutomu vrěmeni Evropejci načeli sut saditi nove cvěty, take kako tulipany, nagotky i slnečniky.

Halupne sady

[praviti | praviti izvorny kod]
Halupny sad v Bretanji

Halupne sady, ktore pojavili se v elizabetanskyh časah, izdavaje se, že sut povstali kako městny iztočnik dlja lěkovityh trav i ovočev.[42] Jedna teorija jest, že one povstali iz Črnoj Smrti v 1340-yh lětah, kogda smrt takoj mnogosti rabotnikov sdělala zemju dostupnoju dlja malyh halup s personalnymi sadami.[43] Po legendě o proizhodženju iz konca 19. stolětja,[44] tute sady byli izprva stvorjene rabotnikami, ktori žili v halupah sěl, da by obezpečiti sobě jedu i travy, s cvětami, posadženymi medžu njimi dlja ozdoby. Zemjedělski rabotniki dostavali halupy, ktore iměli arhitekturny kvalitet i nahodili se v malom sadu — okolo 0,4 ga — kde oni mogli vyraščati jedu i držati svinje i kury.[45]

Avtentične sady jemenskogo halupnika vključali by ulij i dobytok, a često svinju i svinjec, zajedno s kladcem. Selsky halupnik srědnjevěčnyh časov interesoval se vyše mesom neželi cvětami, pričem travy byli vyraščane dlja lěčebnogo koriščenja, a ne dlja jihnoj krasoty. K elizabetanskym časam, bylo vyše blagostanja, i zatom vyše prostora dlja vyraščanja cvětov. Daže rane cvěty halupnyh sadov tipično iměli svoje praktično koriščenje — fialky byli razsypane na podlogě (dlja jih prijetnogo aromata i oddaljanja škodnikov); nagotky i prvocvěty byli i privlekateljne, i koristane v kuhanju. Druge, take kako gvozdika i malvy, byli vyraščane cělkom dlja jihnoj krasoty.[46]

18. stolětje

[praviti | praviti izvorny kod]
Sad Šefild-park, landšaftny sad izprva založeny v 18. stolětju Ланселотом «Капабилити» Брауном (Lancelot'om 'Capability' Brown'om)Lancelot'om 'Capability' Brown'om (Lanselotom 'Kapabiliti' Braunom)

V 18. stolětju sady sut byli ustrajane vyše prirodno, bez ikakyh stěn. Tutoj stil gladkoj, vlnistoj travy, ktora běgla by prosto do doma, skupin, pojasov i rozseva drěves i zmejevityh jezer, sformovanyh nevidimym pregradžanjem malyh rěk, byl novym stilom vnutri anglijskogo landšafta. Tuto byla "bezsadova" forma landšaftnogo sadovničstva, ktora zmetla skoro vse ostatky poprědnjih, formalno ustrajanyh stilov. Anglijsky landšaftny sad obyčno vključival jezero, travniky postavjene proti gajam drěves, i često sodržival kustarniky, groty, pavilony, mosty i kaprizy, take kako falšive hramy, gotičske ruiny, mosty i inu živopisnu arhitekturu, zaprojektovanu da by ponovno stvoriti idiličny pastirsky landšaft. Tutoj novy stil pojavil se v Angliji v rannom 18. stolětju i rozprostranil se po Evropě, zaměnjajuči vyše formalny, simetričny francuzsky sad iz 17. stolětja kako glavny sadovničsky stil Evropy.[47] Anglijsky sad prědstavjal idealizovany pogled na prirodu. Oni sut byli často inspirovane slikami landšaftov od Клода Лорена (Claude Lorraine)Claude Lorraine (Kloda Lorena) i Николы Пуссена (Nicolas'a Poussin'a)Nicolas'a Poussin'a (Nikoly Pusena), a někotore sut byli ovplyvnjene klasičnymi kitajskimi sadami Iztoka,[48] ktore sut byli nedavno opisane od evropejskyh putovateljov.[48] Rabota Ланселота «Капабилити» Брауна (Lancelot'a 'Capability' Brown'a)Lancelot'a 'Capability' Brown'a (Lanselota 'Kapabiliti' Brauna) jest byla osobno vlivna. Takože v 1804 godu bylo sformovano Sadovničsko družstvo.

Sady 19. stolětja sodrživali rastliny take kako majpja zagadka ili čileanska sosna. Tuto jest takože vrěme, kogda razvil se tak zvany "sadopodobny" stil sadov. Tute sady pokazyvali široku raznolikost cvětov v dosit malom prostorě. Kamenne sady uveličili svoju popularnost v 19. stolětju.

V starověkoj Indiji, vzory iz sakralnoj geometrije i mandal sut byli koristane do projektovanja sadov. Različne vzory mandal označavali specifične božstva, planety ili daže sozvězdja. Taky sad byl takože nazyvany 'Mandala Vaatika'. Slovo 'Vaatika' može značiti sad, plantaciju ili parter.

Tipy sadovničstva

[praviti | praviti izvorny kod]

Domašnje sadovničstvo imaje město blizko doma, v prostorě nazyvanom sadom. Hoti sad obyčno nahodi se na zemji blizko rezidencije, on može takože nahoditi se na pokryvě, v atriumu, na balkonu, v okonnoj krabkě, na patio ili vivariju.

Oranžerija cvětov v parku Zlatyh Vorot, San-Francisko
Viseče koše v Tornbjuri, Južny Glosteršir

Sadovničstvo takože děje se v nežilyh zelenyh oblastjah, takyh kako parky, publične ili polupublične sady (botanične sady ili zoologične sady), zabavne parky, vdolž transportnyh koridorov i okolo turističnyh atrakcij i sadovyh hoteljev. V tutyh situacijah personal sadovnikov ili smotriteljev terena poddrživaje sady.

Organičny sad na školnom kampusu

Orudja sadovničstva

[praviti | praviti izvorny kod]

Nezavisno od historičnogo perioda, lokacije, razměra ili tipa sada, vse sadovničstvo trěbuje někore osnovne orudja.[60]

V tečenju věčšej česti ljudskoj historije, ljudi sut obhodili se s značiteljno menšimi resursami v sravnjenju s modernymi vrěmenami. Zemjedělstvo bylo zbudovane na koriščenju ruk, kamenjev, palok, ljudskoj iznahodlivosti i ognja.[61]

Osnovne orudja, koristane v prěd bronzovoj doboj sadovničstvě, sut byli nemetalne (glavno kamenne, kostjane, drěvěne ili mědne) nožy, sekyry, tesla, nožne plugy, srpy, motyky, koše, keramika, kopajuče palky, plugy tženjene od životin, životiny i oganj dlja očiščenja zemje.[9][62][63][64]

Až do Zelenoj revolucije, tute proste orudja, hoti postojano ulěpšavane, prodolžali sut byti osnovoju zemjedělskyh obščin.[65]

Bronovanje polja na fermě Kenterberijskogo zemjedělskogo koledža v 1948 godu.

Industrialna revolucija stvorila jest veliko uveličenje v dostupnosti i vplyvě zemjedělskyh orudij. Tute orudja vključajut traktory s modernymi orudjami, rozsevatelje gnoja, kultivatory, kosilky, zemjekopne mašiny, trimery dlja živyh plotov, trimery, drobilky drěva, dvokolesne traktory, kompleksne sistemy navodnjavanja, plastičnu mulču, plastične ukrytja, posěvne tacy, vnutrišnje světla dlja rasta, pakovanje, hemične gnojiva, pesticidy, genetično modifikovane sěmena i mnogo drugyh.

Zeleninove sadovničstvo

[praviti | praviti izvorny kod]

Zeleninovy sad tipično akcentuje malorazměrne, deševe metody, ktore pomagajut novym sadovnikam razviti osnovne uměnja prěd razširjenjem. Věčšina vvodnyh podhodov prěporučaje začeti s ograničenoju sadovoju ploščjeju, često okolo 10×10 stop, da by sdělati sadženje, polivanje i poddržavanje upravjajemymi. Městopoloženje smatraje se za osnovno; najčestěje vyraščajeme zeleniny trěbujut 6–8 časin slnečnogo světla v denj, v to vrěme kogda listnate zeleniny mogut tolerovati čestičnu sěnj.

Mnoge rukovodstva dlja početkujučih pobuždajut izbirati legke, bystrorastuče kultury, take kako zelena salata, redkovky, zelene fasolje, cukiny, tomaty i česnok. Tute zeleniny voobče dobro prisposabjajut se k širokomu diapazonu klimatov i počvenyh uslovij, dělajuči jih prigodnymi dlja novyh sadovnikov. Prigotovljenje počvy jest glavnym fokusom, pričem ryhla, dobro drenovana počva, obogačena kompostom ili organičnoju materijeju, smatraje se za ključ do uspěšnyh žetv.

Metody sadženja varirujut: někore zeleniny sut sějane direktno (posadžene kako sěmena prosto v sadovu počvu), v to vrěme kogda druge, take kako tomaty i papriky, sut obyčno započinane kako sadženci. Postojanne polivanje, najlučše jutrom, i koriščenje mulči dlja shranjenja vlažnosti sut široko prěporučajeme praktiky. Novi sadovniki sut takože podstikani monitorovati uravnji vlažnosti počvy, a ne oslanjati se na fiksirovany raspored.

Obyčne sistemy kultivovanja, podhodne dlja početkujučih, vključajut gredky v zemji, podvyšene gredky i kontejnerno sadovničstvo. Podvyšene gredky sut često podčrkavane radi jih ulěpšanogo drenaža i uproščenogo upravjenja počvoju, osobno v gradskyh ili maloprostornyh uslovijah. Rane strategije kontroly škodnikov tipično akcentujut nehemične varianty, take kako ručno udaljenje insektov, pokryća redov i sadženje rastlin-kompanjonov.

Česte vyzovy dlja novyh zeleninovyh sadovnikov vključajut nadměrne polivanje, prěgusto sadženje i nedostatno prigotovljenje počvy. Mnoge edukacijne iztočniky prěporučajut voditi sezonove zapisky, da by pomogti sadovnikam naučiti se, kako městny klimat, slnečno světlo i povedenje počvy vplyvajut na rast rastlin s vrěmenem.[66]

Razmnažanje rastlin

[praviti | praviti izvorny kod]

Rastliny mogut byti razmnožane črez mnogo različnyh metodov. Tute metody sut klasifikovane kako polove ili bezpolove razmnažanje.[67]

Aseksualna reprodukcija

[praviti | praviti izvorny kod]

Aseksualna reprodukcija slučaje se, kogda rastliny produkujut klonalne potomstvo. Tuta metoda reprodukcije jest često vyše prosta i obezpečuje bystry rast populacije. Klonovanje može privesti do velmi ranimyh populacij rastlin, ako one takože ne razmnažajut se seksualno, da by stvoriti genetičnu raznolikost, těm samym dozvaljajuči někore uravnji prirodnoj selekcije i hibridnoj sily.[68]

Jestvujut različne metody aseksualnogo razmnažanja rastlin, koriščene od sadovnikov. One vključajut vegetativne razmnažanje, ktore vključaje rast novyh rastlin iz vegetativnyh čestij roditeljskoj rastliny, takyh kako korenja, stebla i listja.[69]

Někore rastliny, take kako jagody i maliny, produkujut stolony ili rizomy, ktore sut stebla, rastuče horizontalno nad ili pod zemjeju, razvivajuči nove rastliny v uzlah. Ina obyčna metoda aseksualnoj reprodukcije u sadovyh rastlin jest fragmentacija, ktora vključaje oddělenje od roditeljskoj rastliny.[70]

Tuto jest obyčne dlja kustov i drěves, takyh kako vrby, ktore mogut gubiti svoje vetvy, čto nazyvaje se kladoptoza. Uměščenje odbačenoj vetvy v vodu ili počvu proizvodi pupljenje i pričinjaje formovanje korenjev.[71]

Stolony rastuče iz uzlov iz kormusa krokosmije

Možlivo najčestěje znana metoda aseksualnogo razmnažanja v sadovničstvě i zemjedělstvě jest ščepjenje. Člověk može izbrati priščepiti odličny plodonosny kultivar na izbrany kultivar podvoja togo samogo vida.[72]

Tuto vključaje rězanje vsakoj rastliny i sjedinjenje odrězkov mehaničnymi srědstvami, poka oni ne inoskulirujut ili ne srastut se zajedno. Ščepjenje dělaje se dlja mnogyh cělij. Prvo, priščep (čest rastliny nad městom ščepjenja) može podvrgnuti se umětnoj selekciji na specifične žadane črty, take kako vkus, v to vrěme kogda podvoj može podvrgnuti se selekciji na črty take kako odpornost na bolěsti ili tolerantnost na hlad.[73] Tuto efektivno dozvaljaje mnogo vyšču efektivnost v procesě umětnoj selekcije, poněvadž někore črty, take kako vkus ploda, mogut byti cělkom ignorovane v podvoju, dozvaljajuči fokusovanu selekciju s menšim obratnym skriževanjem s rastlinoju, ktora iměla plod dobrogo vkusa. Vtoro, ščepjenje dozvaljaje rastlinam, ktore trěbujut prěkrstnogo opyljenja dlja produkcije plodov, takym kako jabloni, vsim rasti zajedno kako jedno drěvo.[74] Tretje, tuto dozvaljaje bystru reprodukciju, kde jedna materinska rastlina može produkovati mnogo polurazvityh klonov vsaky god.[75][76]

Izobraženje v tečenju vrěmene dvoh čistyh linij kukuruz (LH198 i PHG47) i F1 hibrida (LH198/PHG47), stvorjenogo skriževanjem tutyh dvoh zajedno

Seksualna reprodukcija

[praviti | praviti izvorny kod]

Seksualna reprodukcija slučaje se črez opyljenje ovuly. Tuto opyljenje musi slučiti se medžu ženskymi i mužskymi čestjami jednogo cvěta ili medžu cvětami. Rastlina može podvrgnuti se samoopyljenju kako seksualnomu srědstvu reprodukcije, kde geny materinskoj rastliny ne budut perfektno sovpadati s genami potomstva. Potomstvo iz samoopyljenja bude, jednako, iměti menše genetičnoj raznolikosti, čto može privesti do inbridingovoj depresije v sravnjenju s rastlinami iz prěkrstnogo opyljenja.[77]

Pyl jest tipično neseny větrom, insektami ili životinami, da by završiti opyljenje. Někore teplicy mogut musěti ručno opyljati svoje rastliny, da by produkovati plody i sěmena po pričině nedostatka tutyh uslovij. Seksualna reprodukcija može byti dělana toliko od členov togo samogo vida, i tuto proizvodi različne uravnji genetičnoj raznolikosti v potomstvu rastlin. Tuta genetična raznolikost jest odgovorna za prěžitje vsakoj rastliny, kako my znajemo ju dnes.[78] Raznolikost dozvaljaje odpornost na bolěsti, adaptacije do měnjajučego se klimata, izměny v počvě, izměny v metodah opyljenja, izměny v natisku pasenja životin, izměny v natisku burjanov i vsekake druge variacije, ktore voznikajut v jihnyh uslovjah rasta. Skriževanje rastlin, ili hibridizacija, rezultuje v hibridnoj silě i uveličaje genetičnu raznolikost.[79]

Mnoge komercijalno vyraščane rastliny sut F1 hibridy, čto obezpečuje někore žadane črty. Obyčna alternativa do vyraščanja hibridnyh rastlin jest vyraščanje naslědnyh ili otvorjeno opyljanyh rastlin, ktore, v odrazlikě od F1 hibridov, budut produkovati žitjesposobne sěmena s potomstvom podobnym do svojih roditeljev.[80] Mnogi moderni sadovniki budut shranjati sěmena iz naslědnyh sortov, ale ne iz hibridov, po pričině uvěrjenosti v žadanyh črtah, ktore obezpečujut naslědne sěmena. Historično, nedostatok znanja o selekciji rastlin by privedl do vyše hibridizacije i stvorjenja novyh genetično raznorodnyh městnyh sortov.[81]

Vsaka rastlina variruje v svojej pravdopodobnosti nesrodnogo skriževanja.[82] Rastliny s vysokym uravnjem nesrodnogo skriževanja, take kako špinat, imajut vyšu pravdopodobnost stvorjati městne sorty.[83][84] Mnoge městne i naslědne sorty zajedno s jihnoju genetikoju gubjat se po pričině zmenšenja shranjanja sěmen od modernyh fermerov.[85] Tuto vede genetikov rastlin do iskanja žadanoj genetiky v divyh prědkovyh sortah obyčno vyraščajemyh rastlin.[86]

Rastliny sut byli umětno selekcionovane i razmnažane od najmenje 7800 goda do n. e.[87] Pomimo zmenšenja shranjanja sěmen od fermerov, mnoge městne sorty sut takože stvarjane črez umětnu selekciju i genetičnu modifikaciju.[88]

Sadovniki ostajut se vitalnymi v shranjenju raznolikoj genetiky, nezavisno od togo, či oni poddržavajut rodinny naslědny sort, vyraščeny da by podhodil do uslovij iz dalekogo prošlogo, ili oni hodujut nove městne sorty s črtami, odgovarajučimi jihnomu modernomu klimatu i uslovijam rasta.[89]

Někore sěmena mogut ne proklijati bez někoryh uslovij okolnoj srědy. Tute sěmena trěbujut ili skarifikacije ili stratifikacije.[90] Sadovniki mogut stati razočarovane, ako jim ne dostaje tutogo ključevogo znanja prěd pokusom razmnožiti někore rastliny take kako česnok s tvrdym steblom (aseksualna reprodukcija), ktory trěbuje hladnogo perioda pokoja da by proklijal, ili jagody saskatuna, ktore imajut ulěpšeno klijanje poslě togo, kako sut travene od medvědjev črez proces nazyvany endozoohorija.[91]

Prěsadženje

[praviti | praviti izvorny kod]
Priščepjene sadženci kešu (Anacardium occidentale) gotove do prěsadženja v Seara, Brazilija

Mnogi sadovniki, osobno ti, ktori žijut v hladnějših klimatah, budut započinati sěmena vnutri prěd prěsadženjem mladyh rastlin vně.[92]

Tuto obezpečuje mnoge koristi, take kako prodolženje sezona rasta, obezpečenje adekvatnyh količestv i kakosti světla, obezpečenje togo, da sadženci imajut adekvatne nutrienty v směsi do započinanja sěmen, obezpečenje togo, da sěmena ostajut pri korektnoj vlažnosti, toplotě i uravnju mokrosti dlja klijanja, i shranjenje prostora v sadu.[93][94]

Mnoge kultury ne budut gotove do žetvy, jestli ne sut započęte vnutri, zatom ako sadovnik hoče posaditi tute kultury v svojem sadu bez samostojnogo započinanja rastlin, on bude potrěbovati kupiti prěsadky, ktore sut obyčno dostupne v sadovyh centrah, razsadnikah rastlin i velikyh magazinah. Jest ključno, da by prěsadženje bylo dělano korektno. Tuto voobče znači obezpečenje rastlin dostatočnoju počvoju, da by one ne stali svezane korenjami (korenja obvivajuče se v krugah okolo prěsadževalnogo kontejnera), obezpečenje perioda zakaljevanja (medljeno izlaganje slncu, větru i hladu), obezpečenje dostatočnogo světla, vody i nutrientov, i izbiranje korektnyh rastlin do započinanja vnutri, zato že někore rastliny ne prěnašajut dobro proces prěsadženja.[95]

Najvyše rasprostranjena metoda by byla započinati sěmena v prěsadževalnyh (kasetnyh) tacah ili v sadilnikah/grnkah. Druga metoda jest započinanje sěmen v počvenyh blokah (malyh kubih stisnjenoj sadilnoj počvy, komposta i/ili drugyh srědin dlja započinanja sěmen), ktore mogut zmenšiti šok od prěsadženja i ostanoviti svezanje korenjev, zato že one dozvaljajut vozdušne obrězanje korenjev.[96]

Někore rastliny, take kako cibulje i različne travy, mogut byti efektivno započęte razsypanjem jihnyh sěmen na vrhu počvy v velikoj tacě, kde sadženci budut pozdněje odděljene drug od druga i prěsadžene v sadu ili grnkah.[97]

Škodniki

[praviti | praviti izvorny kod]

Sadove škodniki sut voobče rastliny, griby ili životiny (često insekty), ktore zajmajut se aktivnostju, ktoru sadovnik smatraje za nežadanu. Škodnik može vytiskati žadane rastliny, narušati počvu, zamedljati rast mladyh sadžencev, krasti ili poškodžati plody, ili inače ubivati rastliny, utrudnjati jihny rast, poškodžati jihny izgled, ili zmenšati kakost jedimyh ili ozdobnyh čestij rastliny. Tli, pavučne klešči, slizni, slimaky, mravky, pticy i daže kočky sut obyčno smatrane za sadove škodniky.

V tečenju historije, ekosistemy, ktore sut prětrpěli bystre izměny, sut tipično te, ktore sodrživajut najvyše škodnikov.[98] Na priměr, vysoko i bystro izměnjeny landšaft, taky kako moderne polja kanoly v Amerikah, može byti razsadnikom dlja škodnikov rodiny kapustnyh (Brassicaceae).[99] Prirodna ekosistema bude tipično regulovati uravnji škodnikov črěz mnoge biologične srědstva, nezavisno od togo, či to jest prirodno vvedenje bolěsti ili uveličenje populacije drapiežnogo vida životiny.[100]

Plamenny cvět (Tropaeolum speciosum), vzbiraje se prěz druge rastliny do slnečnogo městopoloženja

Zato že sadovniki mogut iměti različne cělji, organizmy, smatrane za "sadove škodniky", varirujut od sadovnika do sadovnika. Tropaeolum speciosum, na priměr, može byti smatrany za žadanu i ozdobnu sadovu rastlinu, ili on može byti smatrany za škodnika, ako jego sěmena započinajut rasti tam, kde to ne jest žadane. Kako drugy priměr, na travnikah moh može stati dominantnym i byti nemožlivym do izkorenjenja. Na někoryh travnikah lišaji, osobno velmi vlažne travnikove lišaji, take kako Peltigera lactucfolia i P. membranacea, mogut stati težkimi do kontroly i sut smatrane za škodniky.

Kontrola škodnikov

[praviti | praviti izvorny kod]

Jestvuje mnogo sposobov, ktorymi nežadane škodniky sut odstranjane iz sada. Tehniky varirujut v zavisimosti od škodnika, cělij sadovnika i filozofije sadovnika. Na priměr, s slimakami možno jest obhoditi se črěz koriščenje hemičnogo pesticida, organičnogo pesticida, ručnogo zbiranja, barierov ili prosto vyraščanja rastlin, odpornyh na slimakov.

V velikom razměrě, kontrola škodnikov jest često dělana črěz koriščenje pesticidov i herbicidov, ktore mogut byti ili organične ili umětno sintezovane. Pesticidy mogut vplyvati na ekologiju sada po pričině jihnyh vplyvov na populacije kako cělevyh, tako i necělevyh vidov. Na priměr, nenaměrno izlaganje někotorym neonikotinoidnym pesticidam jest bylo prědložene kako faktor v nedavnom zmenšenju populacij medonosnyh pčel.[101] Jest takože znano, že pesticidy i herbicidy pričinjajut medicinske problemy, tipično tym v blizkosti v tečenju jihnego priměnjenja.[102] Hoti fermerski rabotniki sut zdaleka najvyše ovplyvnjeni od koriščenja pesticidov i herbicidov, oni sut často nedostatočno informovani ili prijimajut poslědstva po pričině finansovoj potrěby.[103] Fungicidy mogut byti nanesene na sěmenno pokryće, da by zmenšiti smrtnost klijajučih sadžencev.[104]

Nepravilne upotrěbjenje pesticidov često vede do pesticidnoj odpornosti, ktora prědstavjaje rizik v globalnoj bezpečnosti hrany.[105] S klimatnymi izměnami, ktore vplyvajut na rozprostranjenje škodnikov, bylo observovane globalne uveličenje v upotrěbjenju pesticidov, čto so svojej strany jest pričinilo uveličenje rizikov dlja ljudskogo zdravja po pričině izlaganja.[106] Stvarjanje novyh pesticidov, da by kontrolirovati odporne organizmy, jest ogromnym koštom i jest često silno kritikovane kako neefektivna metoda kontroly škodnikov.[107]

Kultura pod redovym pokryčem dlja ohranjenja rastlin od poškodženja od škodnikov.

Druge srědstva kontroly vključajut odstranjenje zaraženyh rastlin, koriščenje gnojiv i biostimulantov da by ulěpšiti zdravje i silu rastlin, da by one lučše odporovali napadu, praktikovanje směny kultur da by zaprěčiti nagromaženje škodnikov, koriščenje listnyh sprejev, sadženje rastlin-kompanjonov i praktikovanje dobroj sadovoj higijeny, take kako dezinfikovanje orudij i očiščenje ostatkov i burjanov, ktore mogut ukryvati škodniky.[108] Ina obyčna metoda kontroly škodnikov, koristana često v komercijalnom sadovničstvě, jest koriščenje insektnyh mrěž ili plastičnyh teplicovyh pokryć.[109] Sadovniki mogut oslanjati se na jedin tip škodnika, da by eliminovati drugy. Někore priměry togo sut kočky, ktore lovjat myši i pacukov, dive pticy, lětajuče myši, kokošky i utky, ktore lovjat insekty i sliznjev, ili trnate žive ploty da by odstrašiti jelenjev i druge stvorjenja. Koriščenje tutyh organizmov da by pomogti kontrolirovati škodniky nazyvaje se biologična kontrola škodnikov. Jestvujut takože cěljene měry kontroly životinnyh škodnikov, take kako krtovy vibrator, ktory može odstrašiti aktivnost krtov v sadu, ili avtomatizovane izstrěly da by odstrašiti pticy.[110]

Změjiny patron ЦЦИ (CCI)CCI (CCI) .22LR nabity drobju #12

Sadove pušky

[praviti | praviti izvorny kod]

Sadove pušky sut pušky s gladkoju cevju specifično sdělane da by strěljali změjinym nabojem kalibra .22, i sut obyčno koristane od sadovnikov i fermerov za kontrolu škodnikov. Sadove pušky sut oružja kratkogo dosěga, ktore mogut sdělati malo vrěda dalje neželi i sut relativno tihe pri strěljanju změjinym nabojem, v sravnjenju s standardnoju amunicijeju. Tute pušky sut osobno efektivne vnutri stodol i šup, zato že změjiny naboj ne bude strěljati diry v strěhě ili stěnah, ili vyše važno, raniti domačne životiny rikošetom. One sut takože koristane za kontrolu škodnikov na aeroportah, v skladiščah i na skotodvorah.[111]

Socialne aspekty

[praviti | praviti izvorny kod]

Ljudi mogut izraziti svoje politične ili socialne pogledy v sadah, naměrjeno ili ne. Pytanje travnika protiv sada odigravaje se v gradskom planovanju kako debata o "etikě zemje", ktora imaje rěšiti gradsko koriščenje zemje i to, či by povinny priměnjati se hiper higienične zakony (napr. kontrola burjanov), ili či zemji by trěbovalo generalno dozvoliti jestvovati v jej prirodnom divom staně. V slavnom slučaju kanadskoj Hartyje prav "Sandra Bell protiv Grada Toronto",[112] iz 1997 goda, pravo kultivovati vse domorodne vidy, daže veče varietetov mněnyh kako škodlive ili alergene, bylo poddržane kako čest prava svobodnogo izražanja.

Občinno sadovničstvo obimaje široku raznolikost podhodov do děljenja zemje i sadov.

Sad pri Schultenhof v Metingenu, Sěvernom Rajnu-Vestfaliji, Němečji

Ljudi často okružajut svoj dom i sad živym plotom. Običajne rastliny živogo plota sut ligustr, glog, buk, tis, lejlandsky kiparis, tsuga, tuja, žutika, šimšir, ostrolist, oleander, forsitija i lavanda. Dviženje Slow Food usilovalo jest v něktoryh krajinah dodati jedimy školny dvor i sadovne klasne komnaty do škol, napr. v Fergusu v Ontariju, kde one byli dodane do publičnoj školy, da by uveličili kuhnensku klasnu komnatu.[113] Děljenje sadov, kde gradski zemjevladatelji dozvaljajut sadovnikam rostiti na jihnoj sobstvenosti v izměnu za čest urodžaja, jest svezane s želanjiem kontrolovati kakost svojego jedanja i ponovno svezati se s počvoju i občinoju.[114]

V amerikanskom i britanskom koristjenju, produkcija ornamentalnyh nasadženj okolo budynkov nazyvaje se krajobrazovanje, održavanje krajobraza ili održavanje terena, poka medžunarodno koristjenje izkoristaje termin Sadovničstvo dlja tutyh samyh aktivnostij.

Takože dobivaje popularnost koncept "Zelenogo Sadovničstva"[115], ktory vključaje roščenje rastlin s koristjenjem organičnyh gnojiv i pesticidov, da by sadovničsky proces – ili cvěty i plody vyprodukovane črěz njego – ne vlivajut škodlivo na okolnu prirodu ili ljudsko zdravje v nikaky sposob.

Sadovničstvo može byti mnogo prijemna i odpočivajuča aktivnost s nagradžajučimi rezultatami.[116] Ono dozvaljaje svez s prirodoju i stvorjenje zelenogo prostora, ktory prědstavjaje viziju krasoty, ale takože davaje prinos do ekosistema.[117] Uspěvajuči i rozcvětajuči sad može byti stvorjeny črěz razuměnje i prisposabjanje do klimatnyh i sredinnyh izměn.

Rastliny i cvěty rastut v različnyh temperaturah i pogodnyh uslovjah. Večinstvo rastlin uspěvaje v temperaturah medžu 18 i 24 °C dnjem i slegka hladněje nočju.[118] Tutoj diapazon dozvaljaje optimalnu fotosintezu i obči rast dlja mnogyh običajnyh rastlinnyh vidov. Obyčno, v sadu jest raznolikost rastlin, zato vsegda jest najbolje naučiti se o najboljoj pogodě dlja vaših rastlin, da by iměti uspěh s vašim sadženjem.

Zakony i ograničenja

[praviti | praviti izvorny kod]

V něktoryh čestjah světa, osobno v Sjedinjenyh Štatah, sadovničstvo može byti ograničeno zakonom ili pravilami i regulacijami naloženymi od Asocijacije sobstvenikov domov.[119] V Sjedinjenyh Štatah, take pravila mogut zabranjati sobstvenikam domov rostiti zeleninove sady, zabranjati kseriskaping ili lukove sady, ili žedati, da by sadovne rastliny byli izbrane iz prědutvrdženogo spiska, radi shranjenja estetiky susědstva.[120][121][122] Mnogobrojne izzovy k tutym zakonam, narědženjam i regulacijam sut pojavili se v nedavne lěta, a někore sut priveli do zakonodateljstva ohranjajučego pravo sobstvenika doma kultivovati domorodne rastliny ili rostiti zeleninu.[123][124] Zakony ohranjajuče pravo sobstvenika doma rostiti rastliny dlja jedanja sut nazvane zakonami "prava na sadovničstvo".

Upravjenje odpadami

[praviti | praviti izvorny kod]

Sadovy odpad vključaje listje, větvje, skošenu travu i ine organične materialy. On može byti razdrobljeny v mulč ili prerabotany v gotovy kompost, ktory može byti prodany.[125]

Koristi

[praviti | praviti izvorny kod]

Sadovničstvo smatrjaje se od mnogyh ljudij kako odpočivajuča aktivnost. Jestvujut takože mnoge izslědovanja o pozitivnyh vlivah na mentalne i fizične zdravje v odnošenju do sadovničstva.[126] Specifično, smatrjaje se, že sadovničstvo uveličaje samoocěnu i smenšaje stres.[127] Kako pisateljica i byvša učiteljica Сара Бидл (Sarah Biddle)Sarah Biddle (Sara Bidl) priměčaje, vlastny sad može stati se "maloju oazoju dlja odpočinka i ponovnogo nabitja baterej."[128] Učestvovanje v sadovničskyh aktivnostjah pomagaje v kreativnosti, uměnjah observacije, učenju, planovanju i fizičnom dviženju.[129]

Ini smatrjajut sadovničstvo kako dobru ohranu protiv narušenjam lanca dostavky, s uveličenymi trevogami, že publika ne može vsegda dověrjati, že police produktovyh prodavalnj budut polno napolnjene.[130] V aprilu 2022 goda, okolo 31 % produktovyh tovarov ne bylo v zapasu, čto jest uveličenje o 11 % od novembra 2021 goda.[131]

Sadovničstvo može takože poddrživati dobre kolikosti i široku raznolikost oprašivačev, ale trevožno pčely i ine oprašivače sut v upadku. Sadovniki mogut sdělati razliku, da by pomogti obrnuti tutoj trend.[132] Glavna věč, ktora jest važna, jest, že oni dostavajut svoju čest nektara, da by dati energiju za jih aktivny styl žitja,[133] i tuto jest kde sadovničstvo može pomogti jim.

Sposob pozitivno vplyvati i na ljudij i na oprašivače jest stvorjenje sadov dlja oprašivačev. Pokazalo se, že vključenje domorodnyh cvětov uveličaje oprašivače, i daže ohranjaje populacije pčel od urbanizacije i krajobrazov, ktore ne vključajut cvěty.[134] Bylo priměčeno, že male plošče v gradskyh krajobrazah, ktore sut raznolike v cvětah, sut ravne ili daže prěvyšajut dive krajobrazy, kogda rěč idě o oprašivanju pčelami.[135] Oblasti kako polja za golf, grobišča, občinne sady, a takože rezidencijalne sady, sut vse oblasti v gradskyh okolinah, ktore mogli by prinesti korist raznolikosti oprašivačev črěz dodanje domorodnyh cvětov do krajobraza.[136]

Ornamenty i dodatky

[praviti | praviti izvorny kod]
Klasična urna v Belfastskyh botaničnyh sadah, Sěvernoj Irlandiji, kako sadovy ornament

Jestvuje široka raznolikost sadovyh ornamentov i dodatkov dostupnyh na trgu kako dlja profesionalnogo sadovnika, tako i dlja amatera, da by oni izražali svoju kreativnost, napriměr, skulptury, světla ili fontany. One koristajut se za dodanje dekoracije ili funkcionalnosti, i mogut byti sdělane iz širokogo spektra materialov, takyh kako měd, kamenj, drěvo, bambus, nerdžavějuča stalj, glina, vitraž, beton ili želězo. Priklady vključajut rešetky, sadovy mebelj, gnomy, statuje, vněšnje kaminy, fontany, doždeve lancy, urny, ptičje kupalnje i krmilky, větrne zvonky i sadove osvětlenje, kako svěčne světilky i olejne lampy. Koristjenje tutyh prědmetov može byti čestju izražanja sadovničskoj ličnosti sadovnika.

Kako umětnost

[praviti | praviti izvorny kod]

Dizajn sada smatrjaje se umětnostju v večinstvě kultur, odličeny od sadovničstva, ktore obyčajno znači održavanje sada. Dizajn sada može vključati različne temy, take kako mnogolětne, motylje, divoj prirody, japonske, vodne, tropske ili sěnne sady.

V Japoniji, samuraji i monahi zen byli često obvezani strojiti dekorativne sady ili praktikovati svezane uměnija, take kako aranževanje cvětov, znane kako ikebana. V Evropě 18-ogo stolětja, selske iměnija byli prědělane od krajobraznyh sadovnikov v formalne sady ili krajobrazne parky, take kako pri Versalju, v Franciji, ili Stou, v Angliji. Dnes, krajobrazni arhitekti i sadovi dizajnery prodolžajut produkovati umětničsko kreativne dizajny dlja privatnyh sadovyh prostorov. V Sjedinjenyh Štatah, profesionalni krajobrazni dizajnery sut certifikovani od Asocijacije profesionalnyh krajobraznyh dizajnerov.[137]

Gledite takože

[praviti | praviti izvorny kod]

Iztočniky

[praviti | praviti izvorny kod]
  1. ↑ "Gardening — Definition, Types, Tools, & Facts — Britannica". www.britannica.com. 10 januara 2024. Data dostupa: 8 februara 2024.
  2. ↑ Lovell, Rebecca; Husk, Kerryn; Bethel, Alison; Garside, Ruth (7 oktobra 2014). "What are the health and well-being impacts of community gardening for adults and children: a mixed method systematic review protocol". Environmental Evidence. 3 (1): 20. doi:10.1186/2047-2382-3-20. ISSN 2047-2382.
  3. ↑ "Home Gardening: A Step Towards a Greener and Healthier Life". bunnygarden.ca. Data dostupa: 10 mareca 2026.
  4. ↑ "The Gardens". Palace of Versailles. 28 junija 2021. Data dostupa: 8 februara 2024.
  5. ↑ Bailey, Mark (3 dekembra 2021). "The Difference Between Farming & Gardening". UF/IFAS Extension Marion County. Data dostupa: 16 februara 2024.
  6. ↑ "gitigaan (ni) — the Ojibwe People's Dictionary". ojibwe.lib.umn.edu. Data dostupa: 16 februara 2024.
  7. ↑ "Origins of agriculture — Neolithic Revolution, Domestication, Irrigation — Britannica". www.britannica.com. Data dostupa: 17 februara 2024.
  8. ↑ "Subsistence farming — Definition, Characteristics, & Facts — Britannica". www.britannica.com. Data dostupa: 17 februara 2024.
  9. 1 2 Snir, Ainit; Nadel, Dani; Groman-Yaroslavski, Iris; Melamed, Yoel; Sternberg, Marcelo; Bar-Yosef, Ofer; Weiss, Ehud (22 julija 2015). "The Origin of Cultivation and Proto-Weeds, Long Before Neolithic Farming". PLOS ONE. 10 (7). doi:10.1371/journal.pone.0131422. ISSN 1932-6203. PMC 4511808. PMID 26200895.
  10. ↑ Allaby, Robin G.; Stevens, Chris J.; Kistler, Logan; Fuller, Dorian Q. (1 mareca 2022). "Emerging evidence of plant domestication as a landscape-level process". Trends in Ecology & Evolution. 37 (3): 268–279. doi:10.1016/j.tree.2021.11.002. ISSN 0169-5347.
  11. ↑ Roebroeks, Wil; MacDonald, Katharine; Scherjon, Fulco; Bakels, Corrie; Kindler, Lutz; Nikulina, Anastasia; Pop, Eduard; Gaudzinski-Windheuser, Sabine (17 dekembra 2021). "Landscape modification by Last Interglacial Neanderthals". Science Advances. 7 (51). doi:10.1126/sciadv.abj5567. ISSN 2375-2548.
  12. ↑ Roebroeks, Wil; Villa, Paola (29 mareca 2011). "On the earliest evidence for habitual use of fire in Europe". Proceedings of the National Academy of Sciences. 108 (13): 5209–5214. doi:10.1073/pnas.1018116108. ISSN 0027-8424. PMC 3069174. PMID 21402905.
  13. ↑ Rowley-Conwy, Peter; Layton, Robert (27 mareca 2011). "Foraging and farming as niche construction: stable and unstable adaptations". Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences. 366 (1566): 849–862. doi:10.1098/rstb.2010.0307. ISSN 0962-8436. PMC 3048996. PMID 21320899.
  14. ↑ Odling-Smee, F. John; Lala, Kevin N.; Feldman, Marcus (15 februara 2013). Niche Construction: The Neglected Process in Evolution. Princeton University Press. doi:10.1515/9781400847266. ISBN 978-1-4008-4726-6.
  15. 1 2 Smith, Bruce D. (27 mareca 2011). "General patterns of niche construction and the management of 'wild' plant and animal resources by small-scale pre-industrial societies". Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences. 366 (1566): 836–848. doi:10.1098/rstb.2010.0253. ISSN 0962-8436. PMC 3048989. PMID 21320898.
  16. ↑ Rolland, Nicolas (2004). "Was the Emergence of Home Bases and Domestic Fire a Punctuated Event? A Review of the Middle Pleistocene Record in Eurasia". Asian Perspectives. 43 (2): 248–280. ISSN 0066-8435.
  17. ↑ Bliege Bird, R.; Bird, D. W.; Codding, B. F.; Parker, C. H.; Jones, J. H. (30 septembra 2008). "The "fire stick farming" hypothesis: Australian Aboriginal foraging strategies, biodiversity, and anthropogenic fire mosaics". Proceedings of the National Academy of Sciences. 105 (39): 14796–14801. doi:10.1073/pnas.0804757105. ISSN 0027-8424. PMC 2567447. PMID 18809925.
  18. ↑ Mellars, Paul (1976). "Fire Ecology, Animal Populations and Man: a Study of some Ecological Relationships in Prehistory". Proceedings of the Prehistoric Society. 42: 15–45. doi:10.1017/S0079497X00010689. ISSN 2050-2729.
  19. 1 2 Scherjon, Fulco; Bakels, Corrie; MacDonald, Katharine; Roebroeks, Wil (2015). "Burning the Land: An Ethnographic Study of Off-Site Fire Use by Current and Historically Documented Foragers and Implications for the Interpretation of Past Fire Practices in the Landscape". Current Anthropology. 56 (3): 299–326. doi:10.1086/681561. ISSN 0011-3204.
  20. ↑ Carey, John (11 aprilja 2023). "Unearthing the origins of agriculture". Proceedings of the National Academy of Sciences. 120 (15). doi:10.1073/pnas.2304407120. ISSN 0027-8424.
  21. ↑ "The idea of nature in America". American Academy of Arts & Sciences. 1 maja 2008. Data dostupa: 18 februara 2024.
  22. ↑ Sapiens (20 aprilja 2022). "The Yaghan Rise Again". SAPIENS. Data dostupa: 18 februara 2024.
  23. ↑ Norton, C. H.; Cuerrier, A.; Hermanutz, L. (2021). "People and Plants in Nunatsiavut (Labrador, Canada): Examining Plants as a Foundational Aspect of Culture in the Subarctic". Economic Botany. 75 (3–4): 287–301. Bibcode:2021EcBot..75..287N. doi:10.1007/s12231-021-09530-7. ISSN 0013-0001.
  24. ↑ Wild Harvest: Plants in the Hominin and Pre-Agrarian Human Worlds. Oxbow Books. 2016. doi:10.2307/j.ctvh1dmjj. ISBN 978-1-78570-123-8. JSTOR j.ctvh1dmjj.
  25. ↑ Norton, Christian H. (13 mareca 2019). "Inuit Ethnobotany in the North American Subarctic and Arctic". Université de Montréal.
  26. ↑ Weber, John T. (2022). "Traditional uses and beneficial effects of various species of berry-producing plants in eastern Canada". Botany. 100 (2): 175–182. Bibcode:2022Botan.100..175W. doi:10.1139/cjb-2021-0086. ISSN 1916-2790.
  27. ↑ Migicovsky, Zoë; Amyotte, Beatrice; Ulrich, Jens; Smith, Tyler W.; Turner, Nancy J.; Pico, Joana; Ciotir, Claudia; Sharifi, Mehdi; Meldrum, Gennifer; Stormes, Ben; Moreau, Tara (2022). "Berries as a case study for crop wild relative conservation, use, and public engagement in Canada". Plants, People, Planet. 4 (6): 558–578. Bibcode:2022PlPP....4..558M. doi:10.1002/ppp3.10291. hdl:10568/124951. ISSN 2572-2611.
  28. ↑ Boulanger-Lapointe, Noémie; Gérin-Lajoie, José; Siegwart Collier, Laura; Desrosiers, Sarah; Spiech, Carmen; Henry, Gregory H. R.; Hermanutz, Luise; Lévesque, Esther; Cuerrier, Alain (1 februara 2019). "Berry Plants and Berry Picking in Inuit Nunangat: Traditions in a Changing Socio-Ecological Landscape". Human Ecology. 47 (1): 81–93. Bibcode:2019HumEc..47...81B. doi:10.1007/s10745-018-0044-5. ISSN 1572-9915.
  29. ↑ Popular Science Monthly Volume 36 April 1890.
  30. ↑ "A short Account of Tierra del Fuego and its Inhabitants, by Thomas Bridges". patlibros.org. Data dostupa: 18 februara 2024.
  31. ↑ "Botanik online: PUBLIC DOMAIN — Charles Darwin — The Voyage of the Beagle — Chapter 10". www1.biologie.uni-hamburg.de. Data dostupa: 18 februara 2024.
  32. ↑ Zeder, Melinda A. (20 junija 2006). Documenting Domestication: New Genetic and Archaeological Paradigms. University of California Press. ISBN 978-0-520-24638-6.
  33. ↑ "Sea Gardens Across the Pacific". Sea Gardens Across the Pacific. Data dostupa: 11 januara 2025.
  34. ↑ "Walden, or, Life in the woods". Library of Congress, Washington, D.C. 20540 USA. Data dostupa: 18 februara 2024.
  35. ↑ "Nature by Ralph Waldo Emerson — Essay". Ralph Waldo Emerson. Data dostupa: 18 februara 2024.
  36. ↑ Wagner, John (1 januara 2008). "Landscape Aesthetics, Water, and Settler Colonialism in the Okanagan Valley of British Columbia". Journal of Ecological Anthropology. 12 (1): 22–38. doi:10.5038/2162-4593.12.1.2. ISSN 1528-6509.
  37. ↑ Janick, Jules (1 aprilja 2013). "Development of New World Crops by Indigenous Americans". HortScience. 48 (4): 406–412. doi:10.21273/HORTSCI.48.4.406. ISSN 0018-5345.
  38. ↑ Douglas John McConnell (2003). The Forest Farms of Kandy: And Other Gardens of Complete Design. Ashgate. str. 1. ISBN 978-0-7546-0958-2. Bylo arhivovano iz iztočnika 15 januara 2023. Data dostupa: 6 oktobra 2020.
  39. ↑ Stirn, Isma'il Kushkush, Matt. "Why Sudan's Remarkable Ancient Civilization Has Been Overlooked by History". Smithsonian Magazine (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 12 julija 2021. Data dostupa: 23 avgusta 2020.
  40. 1 2 "A Brief History of Gardening". Bylo arhivovano iz iztočnika 6 oktobra 2018. Data dostupa: 4 junija 2010.
  41. ↑ Sellers, Authors: Vanessa Bezemer (oktobra 2003). "Gardens of Western Europe, 1600–1800 | Essay | The Metropolitan Museum of Art | Heilbrunn Timeline of Art History". The Met's Heilbrunn Timeline of Art History (na anglijskom). Data dostupa: 30 junija 2023.
  42. ↑ Ryrie, Charlie (2004). The Cottage Garden: How to Plan and Plant a Garden That Grows Itself. Collins & Brown. str. 7. ISBN 978-1-84340-216-9.
  43. ↑ Scott-James, Anne; Osbert Lancaster (2004). The Pleasure Garden: An Illustrated History of British Gardening. Frances Lincoln Publishers. str. 80. ISBN 978-0-7112-2360-8.
  44. ↑ Энн Скотт-Джеймс (Anne Scott-James)Anne Scott-James (En Skot-Džejms), The Cottage Garden (London: Lane) 1981.
  45. ↑ Colvin, Howard (2008). A Biographical Dictionary of British Architects, 1600–1840, Yale University Press, ISBN 0-300-12508-9, str. 659
  46. ↑ Lloyd, Christopher; Richard Bird (1999). The Cottage Garden. Jacqui Hurst. Dorling Kindersley. str. 6–9. ISBN 978-0-7513-0702-3.
  47. ↑ Yves-Marie Allain and Janine Christiany, L'Art des jardins en Europe, Citadelles and Mazenod, Paris, 2006.
  48. 1 2 Boults, Elizabeth and Chip Sullivan (2010). Illustrated History of Landscape Design. John Wiley and Sons. str. 175. ISBN 978-0-470-28933-4.
  49. 1 2 "hugelkultur: the ultimate raised garden beds". www.richsoil.com. Bylo arhivovano iz iztočnika 7 januara 2018. Data dostupa: 2 februara 2012.
  50. ↑ Hemenway, Toby (2009). Gaia's Garden: A Guide to Home-Scale Permaculture. Chelsea Green Publishing. str. 84–85. ISBN 978-1-60358-029-8..
  51. ↑ "Greening the Desert II". The Permaculture Research Institute. 11 dekembra 2009. Bylo arhivovano iz iztočnika 7 julija 2012. Data dostupa: 2 februara 2012.
  52. ↑ "What is a community garden?". American Community Garden Association. 2007. Bylo arhivovano iz iztočnika 4 dekembra 2007.
  53. ↑ Hanna, Autumn K.; Oh, Pikai (junija 2000). "Rethinking Urban Poverty: A Look at Community Gardens". Bulletin of Science, Technology & Society (na anglijskom). 20 (3): 207–216. doi:10.1177/027046760002000308. ISSN 0270-4676. S2CID 144427985.
  54. ↑ Ferris, John; Norman, Carol; Sempik, Joe (dekembra 2001). "People, Land and Sustainability: Community Gardens and the Social Dimension of Sustainable Development". Social Policy & Administration (na anglijskom). 35 (5): 559–568. doi:10.1111/1467-9515.t01-1-00253. ISSN 0144-5596.
  55. ↑ Greiner, Alyson L., 1966- (28 januara 2014). Visualizing human geography (Second izd.). Hoboken. ISBN 978-1-118-52656-9. OCLC 862759747.CS1 maint: multiple names: authors list (link)
  56. ↑ Ogle, Stephen M.; Alsaker, Cody; Baldock, Jeff; Bernoux, Martial; Breidt, F. Jay; McConkey, Brian; Regina, Kristiina; Vazquez-Amabile, Gabriel G. (12 avgusta 2019). "Climate and Soil Characteristics Determine Where No-Till Management Can Store Carbon in Soils and Mitigate Greenhouse Gas Emissions". Scientific Reports (na anglijskom). 9 (1): 11665. Bibcode:2019NatSR...911665O. doi:10.1038/s41598-019-47861-7. ISSN 2045-2322. PMC 6691111. PMID 31406257.
  57. ↑ "No-Till Farming Improves Soil Health and Mitigates Climate Change". www.eesi.org. Data dostupa: 19 mareca 2024.
  58. ↑ Arshad, M. A.; Schnitzer, M.; Angers, D. A.; Ripmeester, J. A. (1 januara 1990). "Effects of till vs no-till on the quality of soil organic matter". Soil Biology and Biochemistry. 22 (5): 595–599. Bibcode:1990SBiBi..22..595A. doi:10.1016/0038-0717(90)90003-I. ISSN 0038-0717.
  59. ↑ "The pros and cons of no till gardening". Gardening at USask (na anglijskom). Data dostupa: 19 mareca 2024.
  60. ↑ College, Dartmouth (22 januara 2023). "10,000 Years Ago – Ancient Stone Tools Provide the Earliest Evidence of Rice Harvesting". SciTechDaily (na anglijskom). Data dostupa: 15 mareca 2024.
  61. ↑ Fussell, G. E. (1966). "Ploughs and Ploughing before 1800". Agricultural History. 40 (3): 177–186. ISSN 0002-1482. JSTOR 3740696.
  62. ↑ Zhao, Zhijun (oktobra 2011). "New Archaeobotanic Data for the Study of the Origins of Agriculture in China". Current Anthropology (na anglijskom). 52 (S4): S295–S306. doi:10.1086/659308. ISSN 0011-3204.
  63. ↑ López-Bultó, Oriol; Piqué, Raquel; Antolín, Ferran; Antón Barceló, Joan; Palomo, Antoni; Clemente, Ignacio (2020). "Digging sticks and agriculture development at the ancient Neolithic site of la Draga (Banyoles, Spain)". Journal of Archaeological Science. 30: 102193. Bibcode:2020JArSR..30j2193L. doi:10.1016/j.jasrep.2020.102193 – via Elsevier Science Direct.
  64. ↑ Lander, Faye; Russell, Thembi (14 junija 2018). "The archaeological evidence for the appearance of pastoralism and farming in southern Africa". PLOS ONE. 13 (6): e0198941. Bibcode:2018PLoSO..1398941L. doi:10.1371/journal.pone.0198941. ISSN 1932-6203. PMC 6002040. PMID 29902271.
  65. ↑ F. Frolik, Elvin (1977). "The History of Agriculture in the United States Beginning With the Seventeenth Century". Nebraska Academy of Sciences and Affiliated Societies – via DigitalCommons@University of Nebraska - Lincoln.
  66. ↑ Blagovesta, Petkova (11 dekembra 2025). "Vegetable Gardening for Beginners: A Simple Step-by-Step Guide to Growing Your Own Food". The Brown Chair. Data dostupa: 12 dekembra 2025.
  67. ↑ Allard, Robert W. (10 maja 1999). Principles of Plant Breeding (na anglijskom). John Wiley & Sons. ISBN 978-0-471-02309-8.
  68. ↑ "13. Propagation | NC State Extension Publications". content.ces.ncsu.edu (na anglijskom). Data dostupa: 21 mareca 2024.
  69. ↑ Pierik, R. L. M. (1997), Pierik, R. L. M. (red.), "Vegetative propagation", In Vitro Culture of Higher Plants (na anglijskom), Dordrecht: Springer Netherlands, str. 183–230, doi:10.1007/978-94-011-5750-6_19 (nedějuči 12 julija 2025), ISBN 978-94-011-5750-6CS1 maint: DOI inactive as of 2025 (link)
  70. ↑ Ceccherelli, Giulia; Cinelli, Francesco (11 junija 1999). "The role of vegetative fragmentation in dispersal of the invasive alga Caulerpa taxifolia in the Mediterranean". Marine Ecology Progress Series (na anglijskom). 182: 299–303. Bibcode:1999MEPS..182..299C. doi:10.3354/meps182299. ISSN 0171-8630.
  71. ↑ General Technical Report SRS (na anglijskom). The Station. 1999.
  72. ↑ Lee, Jung-Myung; Kubota, C.; Tsao, S. J.; Bie, Z.; Echevarria, P. Hoyos; Morra, L.; Oda, M. (8 dekembra 2010). "Current status of vegetable grafting: Diffusion, grafting techniques, automation". Scientia Horticulturae. Special Issue on Vegetable Grafting. 127 (2): 93–105. Bibcode:2010ScHor.127...93L. doi:10.1016/j.scienta.2010.08.003. ISSN 0304-4238.
  73. ↑ Goldschmidt, Eliezer E. (2014). "Plant grafting: new mechanisms, evolutionary implications". Frontiers in Plant Science. 5: 727. Bibcode:2014FrPS....5..727G. doi:10.3389/fpls.2014.00727. ISSN 1664-462X. PMC 4269114. PMID 25566298.
  74. ↑ Lewis, W. J.; Alexander, DMcE (11 avgusta 2008). Grafting and Budding: A Practical Guide for Fruit and Nut Plants and Ornamentals (na anglijskom). Landlinks Press. ISBN 978-0-643-09899-2.
  75. ↑ Davis, Angela R.; Perkins-Veazie, Penelope; Hassell, Richard; Levi, Amnon; King, Stephen R.; Zhang, Xingping (1 oktobra 2008). "Grafting Effects on Vegetable Quality". HortScience (na anglijskom). 43 (6): 1670–1672. doi:10.21273/HORTSCI.43.6.1670. ISSN 0018-5345.
  76. ↑ Davis, Angela R.; Perkins-Veazie, Penelope; Sakata, Yoshiteru; López-Galarza, Salvador; Maroto, Jose Vicente; Lee, Sang-Gyu; Huh, Yun-Chan; Sun, Zhanyong; Miguel, Alfredo; King, Stephen R.; Cohen, Roni; Lee, Jung-Myung (20 maja 2008). "Cucurbit Grafting". Critical Reviews in Plant Sciences (na anglijskom). 27 (1): 50–74. Bibcode:2008CRvPS..27...50D. doi:10.1080/07352680802053940. hdl:10251/82654. ISSN 0735-2689.
  77. ↑ Charlesworth, Deborah; Willis, John H. (novembra 2009). "The genetics of inbreeding depression". Nature Reviews Genetics (na anglijskom). 10 (11): 783–796. doi:10.1038/nrg2664. ISSN 1471-0064. PMID 19834483.
  78. ↑ Booy, G.; Hendriks, R. J. J.; Smulders, M. J. M.; Groenendael, J. M. Van; Vosman, B. (julija 2000). "Genetic Diversity and the Survival of Populations". Plant Biology (na anglijskom). 2 (4): 379–395. Bibcode:2000PlBio...2..379B. doi:10.1055/s-2000-5958. ISSN 1435-8603.
  79. ↑ Birchler, James A.; Yao, Hong; Chudalayandi, Sivanandan (29 avgusta 2006). "Unraveling the genetic basis of hybrid vigor". Proceedings of the National Academy of Sciences (na anglijskom). 103 (35): 12957–12958. Bibcode:2006PNAS..10312957B. doi:10.1073/pnas.0605627103. ISSN 0027-8424. PMC 1559732. PMID 16938847.
  80. ↑ "Heirloom plant | Definition, Examples, Importance, & Facts | Britannica". www.britannica.com (na anglijskom). Data dostupa: 22 mareca 2024.
  81. ↑ Barnaud, A.; Trigueros, G.; McKey, D.; Joly, H. I. (novembra 2008). "High outcrossing rates in fields with mixed sorghum landraces: how are landraces maintained?". Heredity (na anglijskom). 101 (5): 445–452. Bibcode:2008Hered.101..445B. doi:10.1038/hdy.2008.77. ISSN 1365-2540. PMID 18685567.
  82. ↑ Ritland, Kermit; Jain, Subodh (avgusta 1981). "A model for the estimation of outcrossing rate and gene frequencies using n independent loci". Heredity (na anglijskom). 47 (1): 35–52. Bibcode:1981Hered..47...35R. doi:10.1038/hdy.1981.57. ISSN 1365-2540.
  83. ↑ Jain, S. K. (januara 1979). "Estimation of Outcrossing Rates: Some Alternative Procedures 1". Crop Science (na anglijskom). 19 (1): 23–26. doi:10.2135/cropsci1979.0011183X001900010006x. ISSN 0011-183X.
  84. ↑ Shigeta, Masayoshi (1996), "Creating Landrace Diversity: The Case of the Ari People and Ensete (Ensete ventricosum) in Ethiopia", Redefining Nature, Routledge, str. 233–268, doi:10.4324/9781003135746-11, ISBN 978-1-003-13574-6, data dostupa: 22 mareca 2024
  85. ↑ Hawkes, J. G.; Maxted, Nigel; Ford-Lloyd, B. V. (6 dekembra 2012). The Ex Situ Conservation of Plant Genetic Resources (na anglijskom). Springer Science & Business Media. ISBN 978-94-011-4136-9.
  86. ↑ Khan, Mohd. Kamran; Islam, Tofazzal; Gezgin, Sait; Di Gioia, Francesco (2023). "Editorial: Wild plant genetic resources: a hope for tomorrow". Frontiers in Plant Science. 14: 1217547. Bibcode:2023FrPS...1417547K. doi:10.3389/fpls.2023.1217547. ISSN 1664-462X.
  87. ↑ SITNFlash (9 avgusta 2015). "From Corgis to Corn: A Brief Look at the Long History of GMO Technology". Science in the News (na anglijskom). Data dostupa: 20 mareca 2024.
  88. ↑ SITNFlash (9 avgusta 2015). "From Corgis to Corn: A Brief Look at the Long History of GMO Technology". Science in the News (na anglijskom). Data dostupa: 21 mareca 2024.
  89. ↑ Nazarea, Virginia Dimasuay (maja 2005). Heirloom Seeds and Their Keepers: Marginality and Memory in the Conservation of Biological Diversity (na anglijskom). University of Arizona Press. ISBN 978-0-8165-2435-8.
  90. ↑ Valtueña, F. J.; Ortega-Olivencia, A.; Rodríguez-Riaño, T. (1 oktobra 2008). "Germination and seed bank biology in some Iberian populations of Anagyris foetida L. (Leguminosae)". Plant Systematics and Evolution (na anglijskom). 275 (3): 231–243. Bibcode:2008PSyEv.275..231V. doi:10.1007/s00606-008-0067-2. ISSN 1615-6110.
  91. ↑ Nowak, Josh; Crone, Elizabeth E. (2012). "It is Good to be Eaten by a Bear: Effects of Ingestion on Seed Germination". The American Midland Naturalist. 167 (1): 205–209. Bibcode:2012AMNat.167..205N. doi:10.1674/0003-0031-167.1.205. ISSN 0003-0031. JSTOR 41412532.
  92. ↑ Ashworth, Suzanne (2002). Seed to Seed: Seed Saving and Growing Techniques for Vegetable Gardeners (na anglijskom). Chelsea Green Publishing. ISBN 978-1-882424-58-0.
  93. ↑ Bubel, Nancy; Nick, Jean (30 januara 2018). The New Seed-Starters Handbook (na anglijskom). Rodale. ISBN 978-1-63565-104-1.
  94. ↑ Li, Thomas S. C.; Bedford, K. E.; Sholberg, P. L. (1 januara 2000). "Improved Germination of American Ginseng Seeds Under Controlled Environments". HortTechnology (na anglijskom). 10 (1): 131–135. doi:10.21273/HORTTECH.10.1.131. ISSN 1943-7714.
  95. ↑ Liu, Wei; Tian, Shijie; Wang, Qingyu; Jiang, Huanyu (avgusta 2023). "Key Technologies of Plug Tray Seedling Transplanters in Protected Agriculture: A Review". Agriculture (na anglijskom). 13 (8): 1488. Bibcode:2023Agric..13.1488L. doi:10.3390/agriculture13081488. ISSN 2077-0472.
  96. ↑ Dihingia, Pramod Chandra; Kumar, G.V. Prasanna; Sarma, Pallab Kumar; Neog, Prasanta (3 septembra 2017). "Production of Soil Block Seedlings in Plug Trays for Mechanical Transplanting". International Journal of Vegetable Science (na anglijskom). 23 (5): 471–485. Bibcode:2017IJVS...23..471D. doi:10.1080/19315260.2017.1319889. ISSN 1931-5260.
  97. ↑ Aboukhadrah, S. H.; El - Alsayed, Abdul Wahed Abdul Hameed; Sobhy, Labib; Abdelmasieh, William (1 avgusta 2017). "Response of Onion Yield and Quality To Different Planting Date, Methods and Density". Egyptian Journal of Agronomy. 39 (2): 203–219. doi:10.21608/agro.2017.1203.1065. ISSN 0379-3575.
  98. ↑ Civantos, Emilio; Thuiller, Wilfried; Maiorano, Luigi; Guisan, Antoine; Araújo, Miguel B. (1 julija 2012). "Potential Impacts of Climate Change on Ecosystem Services in Europe: The Case of Pest Control by Vertebrates". BioScience (na anglijskom). 62 (7): 658–666. Bibcode:2012BiSci..62..658C. doi:10.1525/bio.2012.62.7.8. ISSN 1525-3244.
  99. ↑ Dosdall, Lloyd M.; Mason, Peter G. (2010), Williams, Ingrid H. (red.), "Key Pests and Parasitoids of Oilseed Rape or Canola in North America and the Importance of Parasitoids in Integrated Management", Biocontrol-Based Integrated Management of Oilseed Rape Pests (na anglijskom), Dordrecht: Springer Netherlands, str. 167–213, doi:10.1007/978-90-481-3983-5_6, ISBN 978-90-481-3983-5
  100. ↑ Lewis, W. J.; van Lenteren, J. C.; Phatak, Sharad C.; Tumlinson, J. H. (11 novembra 1997). "A total system approach to sustainable pest management". Proceedings of the National Academy of Sciences (na anglijskom). 94 (23): 12243–12248. Bibcode:1997PNAS...9412243L. doi:10.1073/pnas.94.23.12243. ISSN 0027-8424. PMC 33780. PMID 9356432.
  101. ↑ Henry, M.; Beguin, M.; Requier, F.; Rollin, O.; Odoux, J.-F.; Aupinel, P.; Aptel, J.; Tchamitchian, S.; Decourtye, A. (2012). "A Common Pesticide Decreases Foraging Success and Survival in Honey Bees" (PDF). Science. 336 (6079): 348–350. Bibcode:2012Sci...336..348H. doi:10.1126/science.1215039. PMID 22461498. S2CID 41186355. Bylo arhivovano (PDF) iz iztočnika 8 novembra 2020.
  102. ↑ Athukorala, Wasantha; Lee, Boon L.; Wilson, Clevo; Fujii, Hidemichi; Managi, Shunsuke (1 mareca 2023). "Measuring the impact of pesticide exposure on farmers' health and farm productivity". Economic Analysis and Policy. 77: 851–862. doi:10.1016/j.eap.2022.12.007. ISSN 0313-5926.
  103. ↑ Palis, F. G.; Flor, R. J.; Warburton, H.; Hossain, M. (2006). "Our farmers at risk: Behaviour and belief system in pesticide safety". Journal of Public Health. str. 43–48. doi:10.1093/pubmed/fdi066. PMID 16436451. Data dostupa: 17 mareca 2024.
  104. ↑ Hoose, Benjamin W.; Geary, Bradley D.; Richardson, William C.; Petersen, Steven L.; Madsen, Matthew D. (januara 2022). "Improving dryland seedling recruitment using fungicide seed coatings". Ecological Solutions and Evidence (na anglijskom). 3 (1): e12132. Bibcode:2022EcoSE...3E2132H. doi:10.1002/2688-8319.12132. ISSN 2688-8319.
  105. ↑ Council, National Research; Agriculture, Board on; Populations, Committee on Strategies for the Management of Pesticide Resistant Pest (1 februara 1986). Pesticide Resistance: Strategies and Tactics for Management (na anglijskom). National Academies Press. ISBN 978-0-309-03627-6.
  106. ↑ Tudi, Muyesaier; Daniel Ruan, Huada; Wang, Li; Lyu, Jia; Sadler, Ross; Connell, Des; Chu, Cordia; Phung, Dung Tri (27 januara 2021). "Agriculture Development, Pesticide Application and Its Impact on the Environment". International Journal of Environmental Research and Public Health (na anglijskom). 18 (3): 1112. doi:10.3390/ijerph18031112. ISSN 1660-4601. PMC 7908628. PMID 33513796.
  107. ↑ Gould, Fred; Brown, Zachary S.; Kuzma, Jennifer (18 maja 2018). "Wicked evolution: Can we address the sociobiological dilemma of pesticide resistance?". Science (na anglijskom). 360 (6390): 728–732. doi:10.1126/science.aar3780. ISSN 0036-8075. PMID 29773742.
  108. ↑ "The Self-Sufficient Gardener Podcast--Episode 24 Companion Planting and Crop Rotation". Bylo arhivovano iz iztočnika 18 septembra 2010. Data dostupa: 13 avgusta 2010.
  109. ↑ Böckmann, Elias (1 dekembra 2022). "Effects of insect net coverage in field vegetables on pests, diseases, natural enemies, and yield". Journal of Plant Diseases and Protection (na anglijskom). 129 (6): 1401–1415. Bibcode:2022JPDP..129.1401B. doi:10.1007/s41348-022-00644-1. ISSN 1861-3837.
  110. ↑ "Mole-ested". Bylo arhivovano iz iztočnika 29 maja 2014. Data dostupa: 28 maja 2014.
  111. ↑ Eger, Christopher (28 julija 2013). "Marlin 25MG Garden Gun". Marlin Firearms Forum. Outdoor Hub LLC. Bylo arhivovano iz iztočnika 18 septembra 2016. Data dostupa: 17 septembra 2016.
  112. ↑ "Only in Toronto was a wild garden this big of a concern". CBC Archives. 13 septembra 2019.
  113. ↑ Mercury, Guelph (12 oktobra 2012). "Local schools take students outside to learn". Guelph Mercury (na anglijskom). Data dostupa: 20 maja 2025.
  114. ↑ "Meet the urban sharecroppers". The Guardian. 4 septembra 2008. Bylo arhivovano iz iztočnika 31 mareca 2012.
  115. ↑ "A Green Gardening Primer | Chicago Botanic Garden". www.chicagobotanic.org (na anglijskom). Data dostupa: 20 maja 2025.
  116. ↑ Clatworthy, Jane; Hinds, Joe; M. Camic, Paul (1 januara 2013). "Gardening as a mental health intervention: a review". Mental Health Review Journal. 18 (4): 214–225. doi:10.1108/MHRJ-02-2013-0007. ISSN 1361-9322.
  117. ↑ Soga, Masashi; Gaston, Kevin J.; Yamaura, Yuichi (mareca 2017). "Gardening is beneficial for health: A meta-analysis". Preventive Medicine Reports. 5: 92–99. doi:10.1016/j.pmedr.2016.11.007. ISSN 2211-3355. PMC 5153451. PMID 27981022.
  118. ↑ Kanuckel, Amber (21 mareca 2016). "Best Weather For Gardening Tasks". Farmers' Almanac - Plan Your Day. Grow Your Life. (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 8 aprilja 2024. Data dostupa: 8 aprilja 2024.
  119. ↑ Rhoades, Heather (23 julija 2021). "Gardening Laws And Ordinances – Common Garden Laws".
  120. ↑ Barnes, Joseph. "The 5 Most Common HOA Landscaping/Gardening Policies (And Why They Matter To Your Community)". yellowstonelandscape.com. Yellowstone Landscape.
  121. ↑ Vanitzian, Donie (4 septembra 2016). "Q&A: An HOA board does not have the authority to ban drought-tolerant landscaping". Los Angeles Times.
  122. ↑ Linnekin, Baylen. "Local Laws Ban Front Yard Food Gardens in Cities Across the US". earthisland.org. Earth Island Journal.
  123. ↑ Llorico, Abby (16 maja 2023). "Maryland couple's pushback on HOA rules changes landscape of state law". wusa9.com.
  124. ↑ Kornei, Katherine (20 avgusta 2022). "Only Two States Have Passed 'Right to Garden' Laws. Will Others Follow?". civileats.com.
  125. ↑ Thomas L. Richard, Nancy M. Dickson, Sally J. Rowland (1990). Upravjenje sadovymi odpadami: Planovalny vodič dlja štata Nju-Jork (PDF). Kornellsky institut upravjenja odpadami.CS1 maint: multiple names: authors list (link)
  126. ↑ Soga, Masashi; Gaston, Kevin J.; Yamaura, Yuichi (1 mareca 2017). "Gardening is beneficial for health: A meta-analysis". Preventive Medicine Reports (na anglijskom). 5: 92–99. doi:10.1016/j.pmedr.2016.11.007. ISSN 2211-3355. PMC 5153451. PMID 27981022.
  127. ↑ "8 Surprising Health Benefits of Gardening | UNC Health Talk". healthtalk.unchealthcare.org (na anglijskom). 18 maja 2020. Bylo arhivovano iz iztočnika 15 januara 2023. Data dostupa: 20 februara 2021.
  128. ↑ Biddle, Sarah (12 junija 2020). "Gardens Simultaneously Calm and Reinvigorate". Objective Standard Institute (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 18 dekembra 2020. Data dostupa: 20 februara 2021.
  129. ↑ "Do you know better mental can be achieved by gardening?". ANI News. Bylo arhivovano iz iztočnika 22 julija 2022. Data dostupa: 22 julija 2022.
  130. ↑ "Gardening Is a Hedge Against Supply Chain Disruptions". 16 julija 2022. Bylo arhivovano iz iztočnika 19 julija 2022. Data dostupa: 19 julija 2022.
  131. ↑ "Product shortages and soaring prices reveal fragility of U.S. supply chain". CBS News. 13 aprilja 2022. Bylo arhivovano iz iztočnika 19 julija 2022. Data dostupa: 19 julija 2022.
  132. ↑ "How gardeners can help our declining bees and other pollinators / RHS Gardening". www.rhs.org.uk (na anglijskom). Bylo arhivovano iz iztočnika 15 januara 2023. Data dostupa: 22 dekembra 2022.
  133. ↑ "The best wildflowers for bees". icanlawn.com Blog (na anglijskom). 16 novembra 2022. Bylo arhivovano iz iztočnika 15 januara 2023. Data dostupa: 22 dekembra 2022.
  134. ↑ Persson, Anna S.; Hederström, Veronica; Ljungkvist, Iris; Nilsson, Lovisa; Kendall, Liam (2023). "Citizen science initiatives increase pollinator activity in private gardens and green spaces". Frontiers in Sustainable Cities. 4: 1099100. Bibcode:2023FrSC....499100P. doi:10.3389/frsc.2022.1099100. ISSN 2624-9634.
  135. ↑ Langellotto, Gail Ann; Melathopoulos, Andony; Messer, Isabella; Anderson, Aaron; McClintock, Nathan; Costner, Lucas (junija 2018). "Garden Pollinators and the Potential for Ecosystem Service Flow to Urban and Peri-Urban Agriculture". Sustainability (na anglijskom). 10 (6): 2047. Bibcode:2018Sust...10.2047L. doi:10.3390/su10062047. ISSN 2071-1050.
  136. ↑ Braman, S Kristine; Griffin, Becky (2022). "Opportunities for and Impediments to Pollinator Conservation in Urban Settings: A Review". Journal of Integrated Pest Management. 13: 6. doi:10.1093/jipm/pmac004. Data dostupa: 30 mareca 2024.
  137. ↑ "APLD.org". Bylo arhivovano iz iztočnika 19 dekembra 2017. Data dostupa: 17 junija 2009.


  • Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Gardening» v Vikipediji na anglijskom (spis avtorov; dozvoljen‌je CC BY-SA 4.0).
Izvor: «https://isv.wikipedia.org/w/index.php?title=Sadovničstvo&oldid=35582»