Srěbro

Srěbro, ₄₇Ag
	Kristalično srěbro
Srěbro
Izgled	blěskavy běly metal
Standardna atomna masa, Ar°(Ag)	107.8682(2)
Srěbro v periodičnoj sistemě
	paladij ← srěbro → kadmij
Atomny nomer (Z)	47
Grupa	11
Period	5
Blok	ꟈ-blok
Elektronična konfiguracija	[Kr] 4d10 5s1
Elektronov v povlakě	2, 8, 18, 18, 1
Fizične svojstva
Faza pri STPСТП	tvrda
Točka topjenja	1234.93 K (961.78 °C, 1763.2 °F)
Točka vrěnja	2435 K (2162 °C, 3924 °F)
Gustota (pri STP)	10.515 g/cm³
v tekutině (v t.t.)	9.320 g/cm3
Teplo topjenja	11.28 kDž/mol
Teplo izparenja	254 kDž/mol
Molarna teplotna kapacita	25.350 Dž/(mol·K)
Atomne svojstva
Stupenj okyslenja	−2, −1, 0, +1, +2, +3 (amfoterny oksid)
Elektronegativnost	škala Paulinga: 1.93
Ionizačne energiji	I: 731.0 kDž/mol ; II: 2070 kDž/mol ; III: 3361 kDž/mol ; ;
Atomny radius	empiričny: 144 pm
Kovalentny radius	145±5 pm
Van-der-Vaalsov radius	172 pm
Druge svojstva
Kristalična struktura	obrubocentrovana kubična (fcc)
Bystrost zvuka tonky prut	2680 m/s (pri k.t.)
Teploprovodivost	429 W/(m⋅K)
Temperaturoprovodivost	174 mm2/s (at 300 K)
Električno suprotivjenje	15.87 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetično oporedčanje	diamagnetik
Molarna magnetična poddavajemost	−19.5×10−6 cm3/mol (296 K)
Modul Jounga	83 GPa
Modul sdviga	30 GPa
Modul pružnosti	100 GPa
Odnošenje Puasona	0.37
Tvrdost po Mosu	2.5
Tvrdost po Vikersu	251 MPa
Tvrdost po Brinelu	206–250 MPa
Nomer CAS	7440-22-4
Historija
Nazva	ne-Indo-Evropejska etimologija, rannje pozajetje
Byl odkryty	prěd 5000 pr. n.e.
Simbol	"Ag": od latinskogo argentum

Srěbro (hemičny simbol — Ag, od lat. Argentum) jest hemičny element 11. grupy 5. perioda periodičnoj sistemy hemičnyh elementov, imajuči atomny nomer 47.

Prosta substancija srěbro je kujemy plastičny prěhodny dragocěnny metal sěro-běloj barvy.

Etimologija

Medžuslovjansko slovo «srěbro» vozhodi k praslovjanskomu *sьrebro (rus.: серебро, pol.: srebro, bulg.: сребро, crkovnoslov.: сьребро), ktoro imaje referencije v baltijskyh (lit.: sidabras, staropruss.: sirablan) i germanskyh (got.: 𐍃𐌹𐌻𐌿𐌱𐍂 silubr, něm.: Silber, ang.: silver) jezykah. Dalša etimologija vně germano-balto-slovjanskogo kruga jeyzkov ne jest jasnoju, prědpokladajut ranějše pozajemanje ili iz jezykov Blizkogo Vozhoda: napr. akkad. sarpu «očiščeno srěbro» (od akkad. sarapu «očiščati, topiti»), ili iz prědrimskyh jezykov Srědzemnomorja, napr. bask. zillar, zirar, zidar «srěbro», berber. *a-ẓrəf «srěbro».

Grečsko nazvanje srěbra ἄργυρος proizošlo jest od indoevropejskogo korenja *H₂erǵó-, *H₂erǵí-, označajučego «běly, blěskajuči». Iz togože korenja proizhodi i jego latinsko nazvanje — lat.: argentum.

Fizične svojstva

Čisto srěbro jest dovoljno težky (legši než svinec, ale težši než měd, gustota — 10.5 g/cm³), neobyčno plastičny srěbristo-běly metal (koeficient odraženja světla imaje blizkym k 100%). Kristalična rešetka — obrubocentrovana kubična. Tonka srebrena folija v prohodečem světlě imaje fioletovu barvu. S trvanjem časa metal kalne, reagujuči s sodrživajučimi se vo vozduhu slědami sěrovodoroda i formujuči tonky sulfidny film, ktory pridavaje povrhnosti metala harakterny rozovaty odtěnok. Imaje najvysšu teplovodivost medžu metalami. Pri komornoj temperaturě imaje najvysšu elektrovodivost srěd vsih znanyh metalov (specifično električno suprotivjenje 1.59⋅10⁻⁸ Ω·m pri temperaturě 20°C). Odnositeljno tugotopimy metal, topišče 962 °C.

Referencije

↑ "Standard Atomic Weights: Silver". CIAAW. 1985.
↑ Ag(0) has been observed in carbonyl complexes in low-temperature matrices: seeMcIntosh, D.; Ozin, G. A. (1976). "Synthesis using metal vapors. Silver carbonyls. Matrix infrared, ultraviolet-visible, and electron spin resonance spectra, structures, and bonding of silver tricarbonyl, silver dicarbonyl, silver monocarbonyl, and disilver hexacarbonyl". J. Am. Chem. Soc. 98 (11): 3167–75. doi:10.1021/ja00427a018.
↑ Lide, D. R., red. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86 izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.
↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Vnešnje linky

Tutoj članok imaje prěvod iz članka «Серебро» v Vikipediji na russkom (spis avtorov; dozvoljen‌je CC BY-SA 4.0).

[1] "Standard Atomic Weights: Silver". CIAAW. 1985.

[2] Ag(0) has been observed in carbonyl complexes in low-temperature matrices: seeMcIntosh, D.; Ozin, G. A. (1976). "Synthesis using metal vapors. Silver carbonyls. Matrix infrared, ultraviolet-visible, and electron spin resonance spectra, structures, and bonding of silver tricarbonyl, silver dicarbonyl, silver monocarbonyl, and disilver hexacarbonyl". J. Am. Chem. Soc. 98 (11): 3167–75. doi:10.1021/ja00427a018.

[3] Lide, D. R., red. (2005). "Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds". CRC Handbook of Chemistry and Physics (PDF) (86 izd.). Boca Raton (FL): CRC Press. ISBN 0-8493-0486-5.

[4] Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

[1]

[2]

[3]

[4]