Vikipedija:Oboravna točka zrěnja
Vo vsih Vikipedijah jest pravilo o tom, že kogda se piše članok, potrěbno jest koristati oboravnu točku zrěnja. To znači, že jest potrěbno pisati o tom, s čim skoro vsekto se soglaša, i dělati to glavnoju myslju članka.
Kogda članok izměnjajut mnogi razni ljudi, obyčajno odraža to, s čim se suglaša večinstvo ljudij. To se nazyva konsensus. Věči, so ktorymi ljudi se ne soglašajut i o ktoryh sporet takože muset byti spomněne, ale ne muset byti glavnoju myslju članka. Važne pytanja i razpravy jest potrěbno pisati tako aby ne silno prědpostavjati jednu stranu. Divne ili rědke mněnja mogut se prědstavjati kako oddělne pytanja s podrobnostami o tom, kto jih rěče. Jestli sut prědivne, mogut byti oddaljene.
Oboravna točka zrěnja ne rěša vse problemy. Napriklad, mnoge věči, so ktorymi ljudi se soglašajut, sut hybne – soglašenje ne jest istina. Fakty sut do prověrjenja. Točka zrěnja i ideja oboravnosti za koristnika Vikipedije ne vsegda jest ta sama že za někogo kto piše v Vikipediji. Ale večinstvo slučajev jest prosto.
Priklady slučajev nesuglasja
[praviti izvorny kod]Napriklad, jestli dvoje govoret o kralju s imenem Mark (to ne jest pravdivy kralj, ale prědstavimo sobě), mogut se ne soglašati o mnogom. Jedin može skazati: „Mark zapričinil vojnu medžu krajami” a iny može skazati: „Mark se silil izběgti vojny medžu krajami”. Jedin može skazati: „Mark byl dobry kralj”. Iny može skazati: „Mark byl zly kralj”.
Ale oboje mogut se soglasiti so mnogymi faktami o Marku, napriklad: Markova vyšina byla 175 centimetrov. Mark urodil se v 1630 roku a umrl v 1699 roku. Markov otec zval se Karl a jegova mati zvala se Klavdija. Markov kraj vojeval od 1670 do 1675 roka. Markovo kraljevstvo zvalo se Filburija a nahodilo se v Vozhodnoj Evropě, itd. Poneže skoro vsekto se suglaša s tym, že to jest pravda, jest oboravna točka zrěnja i može dobro byti glavna myslj članka.
Jedino poslě dělanja tutogo sut do vložena različne mněnja o Marku, o vojně i o tom, kakym byl kraljem – ale musi byti jasno, že ne vsi se s njimi suglašajut i ko vsim stranam jest potrěbno podhoditi ravno. Mněnja jest potrěbno prědstavjati tako:
„Učeni, obyvajči v Kanadě, rěkut, že Mark byl dobry kralj, zato že (jihne dovody). Studenti s vysokymi ocěnkami mnet, že byl zly kralj, zato že (jihne dovody)”.