Vozgijsky jezyk

Jezyk

Vozgijsky jezyk

vozg.: (гўор вўozgaшхы, gŭor vŭozgašchai)
Obča informacija
Stvoritelj	Jan van Steenbergen
Data stvorjenja	1996 (revidovany v 2003)
Koristniki	fiktivny jezyk (2025)
Pismo	kirilica, latinica
Celj
Umětne jezyky Planovy Slovjanske jezyky Sěveroslovjanske jezyky Vozgijsky jezyk
Jezyčne kody
ISO 639-3	nema

Vozgijsky (vozg.: (гўор вўозгашхы, gŭor vŭozgašchai)), stvorjeny Janom van Steenbergenom v 1996 g. i revidovany v 2003 g., jest jezyk fiktivnoj republiky Rosijskoj federacije v alternativnoj historiji Ill Bethisad, bolje ili menje na teritoriji Vologodskoj oblasti. Inspirovany uralskymi jezykami, osoblivo komi-zyrjanskym, i pisany na kirilici i latinici. Priklad: Челoвяк весекта за вярoнтјö сўöјö сліђіће дöлжіћ / Čeloväk vesekta za värontjö sŭöjö sliðiþe dölžiþ («Člověk vsegda povinen jest slěditi za svojeju věroju»).

Opisanje

Vozgijsky jezyk jest najiztočnejši iz vsih sěvernoslovjanskyh jezykov. Jegov prvotny vliv sut uralske jezyky, osoblivo jezyk komi. Tutoj vliv jest mnogo silnějši neželi napriměr v russkom. On ostavil svoj slěd v fonologičnom razvoju jezyka (harmonija samoglaskov, rezultujuča v prědnjih samoglaskah kako ö i ü), ale takože v jegovoj gramatikě: kde ine slovjanske jezyky imajut sedm padežev najvyše, vozgijsky imaje 13 iz njih v rezultatu postfiksacije prědložnikov. Vtorostepenny vliv jest russky jezyk, osoblivo sěvernorussky dialekt. Osobennost vozgijskogo jest prisutnost v množinstvě dialektov zubnyh frikativov.

Zajedno s Nasikoju, Skuodskym i několiko drugymi skonstruovanymi jezykami, vozgijsky igraje rolju v alternativnoj vrěmennoj liniji Ill Bethisad. On jest govorjeny v Vozgijskoj Respublikě (korotko Vŭozgaština), ktora jest čestju Rosijskoj Federacije. On pokryvaje teritoriju priblizno podobnu k Vologodskoj oblasti, a jegove bezposrědnje susědy sut Republika Petrograda i Novgoroda, Moskovija i Republika Komi.

Lingvistična harakteristika

Pismennost i alfabet

Vozgijsky jezyk piše se kiriličnym pismom, ale dlja medžunarodnogo i naučnogo koristjenja jestvuje oficijalna romanizacija.

Kirilica	Romanizacija	ASCII	MFA
А а	A a	A a	[a]
Б б	B b	B b	[b]
В в	V v	V v	[v], [β]
Г г	G g	G g	[g]
Ғ ғ	H h	GH gh	[ɣ]
Д д	D d	D d	[d̪], [d]
Ђ ђ	Ð ð	DH dh	[ð]
Е е	E e	E e	[ɛ]
Ж ж	Ž ž	ZH zh	[ʒ]
З з	Z z	Z z	[z]
І і	I i	I i	[i]
И и	Y y	Y y	[ɨ]
Й й (Ј ј)	J j	J j	[j]
К к	K k	K k	[k]
Л л	L l	L l	[l]
М м	M m	M m	[m]
Н н	N n	N n	[n̪], [ŋ]
О о	O o	O o	[ɔ]
Ö ö	Ö ö	OE oe	[ø], [ə]
П п	P p	P p	[p]
Р р	R r	R r	[r]
С с	S s	S s	[s]
Т т	T t	T t	[t̪], [t]
Ћ ћ	Þ þ	TH th	[θ]
У у	U u	U u	[u]
Ў ў	Ŭ ŭ	U u	[w]
Ф ф	F f	F f	[f]
Х х	CH ch	KH kh	[x]
Ц ц	C c	TS ts	[ts]
Ч ч	Č č	CH ch	[tʃ]
Ш ш	Š š	SH sh	[ʃ]
Ы ы	AI ai	AI ai	[ɑj]
Ю ю	Ü ü	UE ue	[y]
Я я	Ä ä	AE ae	[æ], [ə]

Imenniky

Vozgijske imenniky, zaimenniky i pridavniky imajut bogato sklonjenje, različajuči medžu trěmi rodami, trěmi čislami i trinadsetju padežami. Kromě togo, vozgijske imenniky imajut označiteljne i neoznačiteljne sklonjenje. Kombinacija tutyh faktorov rezultuje v veliku sumu 75 form na imennik, davajuči jezyku legko aglutinativny izgled.

Rody sut: mužsky, žensky i srědnji. V tutom odnošenju vozgijsky ne različaje se od nikakogo drugogo slovjanskogo jezyka, ni od večinstva drugyh indoevropejskyh jezykov.

Čisla sut: jednina, dvojina i množina. Dvojina ne koristi se prěmnogo često; ona pojavjaje se prěvažno v roskošnoj ili prěmnogo oficijalnoj rěči, i v oficijalnyh dokumentah.

Jestvuje 13 padežev:

• Nominativ — označaje podmet rěčenja.
• Vokativ — koristi se dlja obračenja ko ljudem ili objektam (različny od nominativa jedino v několiko slučajah).
• Akuzativ — označaje objekt rěčenja.
• Genitiv — označaje posědanje.
• Dativ — označaje neprěmy objekt (osobu ili objekt, kotoroj něčto jest dano ili kazano).
• Benefaktiv — imaje značenje «dlja» i označaje, že tutoj imennik jest prijemnik ili bere korist akcije (proizhodi iz *dlja).
• Instrumental — koristi se dlja označenja instrumenta ili srědstva, ktorym akcija jest izvršena, i dlja označenja predikata.
• Komitativ — izražaje suprovodženje («s», proizhodi iz *su).
• Lokativ — označaje město. Može byti koriščeny s prědlogom ili bez prědloga («goly» lokativ).
• Elativ — izražaje dviženje iz lokacije (proizhodi iz *iz).
• Ilativ — izražaje dviženje v lokaciju (proizhodi iz *do).
• Ablativ — izražaje dviženje od lokacije (proizhodi iz *odu).
• Alativ — izražaje dviženje k lokaciji (proizhodi iz *ku).

Artikly

Vozgijsky ne imaje istinnyh artiklov. Jednako, vsaky imennik imaje dva sklonjenja: označiteljne i neoznačiteljne sklonjenje. Označiteljne sklonjenje jest harakterizovano postpozicijami, ktore izpolnjajut funkciju označiteljnyh artiklov:

Padež	Jednina		Dvojina	Množina
	m. / sr.	ž.	m. / ž. / sr.	m. / ž. / sr.
Nom.	-t / -tu	-ta	-tai / -the / -te	-the / -tai / -ta
Aku.	-t / -tu	-te	-tai / -the / -te	-the / -tai / -ta
Gen.	-tu	-tuj	-tu	-tach
Dat.	-tumu	-tuj	-tama	-tam
Ben.	-tola	-tola	-tula	-tala
Ins.	-tam	-tjo	-tama	-tame
Kom.	-tames	-tuz	-tamas	-tamis
Lok.	-tum	-tuj	-tu	-tach
Ela.	-toz	-tuz	-tuz	-taz
Ila.	-todu	-todu	-tudu	-tadu
Abl.	-tuod	-tuod	-tuvuod	-tachuod
Ala.	-tuk	-tuk	-tamak	-tamek

Sklonjenje imennikov

Vozgijske imenniky mogut byti razděljene na 16 klas (5 mužskyh, 5 ženskyh, 6 srědnjih).

Ženske imenniky

• Klasa 1: Skladaje se iz vsih ženskyh imennikov s končinoju -a, prěd kotoroju jest tvrdy suglasnik (napriměr: žena — «žena»).
• Klasa 2: Skladaje se iz vsih ženskyh imennikov s končinoju -a, prěd kotoroju jest mekky suglasnik (napriměr: zemja — «zemja»).
• Klasa 3: Skladaje se iz večinstva ženskyh imennikov končajučih se na suglasnik (obščeslovjanske *i-korenje), s izključenjem tyh, ktore prinadležet do klas 4 i 5 (napriměr: oš — «os»).
• Klasa 4: Skladaje se iz vsih ženskyh substantivovanyh pridavnikov s končinoju -oþ i jest jedino razširjenje klasy 3. Jedina različnost pojavjaje se v označiteljnom sklonjenju, kde *-noþeta izměnili se v -nosta (napriměr: iðenoþ — «jedinica, jedinstvo»).
• Klasa 5: Skladaje se iz toliko dvoh slov: maþ («mati») i doč («doči») (obščeslovjanske *r-korenje).

Sklonjenje ženskyh imennikov (Klasa 1: žena, Klasa 2: zemja)

Padež	Klasa 1 (žena) — Jednina		Klasa 1 — Dvojina		Klasa 1 — Množina		Klasa 2 (zemja) — Jednina		Klasa 2 — Dvojina		Klasa 2 — Množina
	neozn.	ozn.	neozn.	ozn.	neozn.	ozn.	neozn.	ozn.	neozn.	ozn.	neozn.	ozn.
Nom. / Vok.	žena (-u)	ženata	žene	ženäþe	ženai	ženaitai	zemja (-je)	zemjata	zemü	zemüþe	zemje	zemjetai
Aku.	ženo	ženonte	žene	ženäþe	ženai	ženaitai	zemö	zemönte	zemü	zemüþe	zemje	zemjetai
Gen.	ženai	ženaituj	ženu	ženutü	žen	ženutäch	zemjai	zemituj	zemü	zemütü	zem	zemütäch
Dat.	žene	ženätuj	ženama	ženantäma	ženam	ženantäm	zemje	zemituj	zemjama	zemjantäma	zemjam	zemjantäm
Ben.	ženaila	ženaitöla	ženula	ženutüla	ženela	ženutäla	zemila	zemitöla	zemüla	zemütüla	zemjela	zemütäla
Ins.	ženjö	ženontjö	ženama	ženantäma	žename	ženantäme	zemjö	zemöntjö	zemjama	zemjantäma	zemjame	zemjantäme
Kom.	ženjöns	ženontjöns	ženamas	ženantämas	ženamis	ženantämis	zemjöns	zemöntjöns	zemjamas	zemjantämas	zemjamis	zemjantämis
Lok.	žene	ženätuj	ženu	ženutü	ženach	ženatäch	zemje	zemituj	zemü	zemütü	zemjach	zemjatäch
Ela.	ženaz	ženaituz	ženuz	ženutüz	ženez	ženutäz	zemjaz	zemituz	zemüz	zemütüz	zemjez	zemütäz
Ila.	ženaidu	ženaitödu	ženudu	ženutüdu	ženedu	ženutädu	zemidu	zemitödu	zemüdu	zemütüdu	zemjedu	zemütädu
Abl.	ženajöd	ženaitŭod	ženuvŭod	ženutüvŭod	ženjöd	ženutächŭod	zemijöd	zemitŭod	zemüvŭod	zemütüvŭod	zemjöd	zemütächŭod
Ala.	ženäk	ženätuk	ženamak	ženantämak	ženamek	ženantämek	zemik	zemituk	zemjamak	zemantämak	zemjamek	zemjantämek

Sklonjenje ženskyh imennikov (Klasa 3: oš, Klasa 4: iðenoþ, Klasa 5: maþ)

Padež	Klasa 3 (oš) — Jednina		Klasa 3 — Dvojina		Klasa 3 — Množina		Klasa 4 (iðenoþ) — Jednina		Klasa 4 — Množina		Klasa 5 (maþ) — Jednina		Klasa 5 — Množina
	neozn.	ozn.	neozn.	ozn.	neozn.	ozn.	neozn.	ozn.	neozn.	ozn.	neozn.	ozn.	neozn.	ozn.
Nom. / Vok.	oš (-e)	ošeta	oše	ošiþe	oše	ošitai	iðenoþ (-e)	iðenosta	iðenoþe	iðenostai	maþ (-e)	mateta	materje	matertai
Aku.	oš	ošete	oše	ošiþe	oše	ošitai	iðenoþ	iðenoste	iðenoþe	iðenostai	maþ	matete	materje	matertai
Gen.	oše	ošituj	ošü	ošütü	ošej	ošejtäch	iðenoþe	iðenostuj	iðenoþej	iðenostäch	materje	matertuj	materjej	matertäch
Dat.	oše	ošituj	ošema	ošentäma	ošem	ošentäm	iðenoþe	iðenostuj	iðenoþem	iðenostäm	materje	matertuj	materjem	matertäm
Ben.	ošila	ošitöla	ošela	ošütüla	ošela	ošejtäla	iðenoþila	iðenostöla	iðenoþela	iðenostäla	materila	matertöla	materjela	matertäla
Ins.	ošö	ošöntjö	ošema	ošentäma	ošeme	ošentäme	iðenoþö	iðenostjö	iðenoþeme	iðenostäme	materjö	matertjö	materme	matertäme
Kom.	ošöns	ošöntjöns	ošemas	ošentämas	ošemis	ošentämis	iðenoþöns	iðenostjöns	iðenoþemis	iðenostämis	materjöns	matertjöns	matermis	matertämis
Lok.	oše	ošituj	ošü	ošütü	ošech	ošetäch	iðenoþe	iðenostuj	iðenoþech	iðenostäch	materje	matertuj	materjech	matertäch
Ela.	ošiz	ošituz	ošez	ošütüz	ošez	ošejtäz	iðenoþiz	iðenostuz	iðenoþez	iðenostäz	materiz	matertuz	materjez	matertäz
Ila.	ošidu	ošitödu	ošedu	ošütüdu	ošedu	ošejtädu	iðenoþidu	iðenostödu	iðenoþedu	iðenostädu	materidu	matertödu	materjedu	matertädu
Abl.	ošöd	ošitŭod	ošüvŭod	ošütüvŭod	ošejöd	ošejtächŭod	iðenoþöd	iðenostŭod	iðenoþejöd	iðenostächŭod	materjöd	matertŭod	materjöd	matertächŭod
Ala.	ošik	ošituk	ošemak	ošentämak	ošemek	ošentämek	iðenoþik	iðenostuk	iðenoþemek	iðenostämek	materik	matertuk	matermek	matertämek

Mužske imenniky

• Klasa 6: Skladaje se iz tyh mužskyh imennikov, ktore končajut se na -a, prěd kotoroju jest tvrdy suglasnik. Tuta klasa cělkom odgovarja klasě 1; jedina različnost sut mužske padežne končiny postpozitivnogo označiteljnogo artikla (napriměr: sluha — «sluga»).
• Klasa 7: Mužske imenniky na -a po mekkom suglasniku (priblizno kombinacija klas 6 i 2).
• Klasa 8: Mužske imenniky na suglasnik (obščeslovjanske *o-korenje). Priměr: rav — «rob».
• Klasa 9: Mužske imenniky na suglasnik (obščeslovjanske *u-sklonjenje). Priměr: pol — «pol, strana».
• Klasa 10: Mužske imenniky na mekky suglasnik (obščeslovjanske *i-sklonjenje). Priměr: ponþ — «put».

Sklonjenje mužskyh imennikov (Klasy 6, 8, 9, 10)

Klasa	Padež	Jednina (neozn. / ozn.)	Dvojina (neozn. / ozn.)	Množina (neozn. / ozn.)
Klasa 6 (sluha)	Nom.	sluha (-u) / sluhat	sluhe / sluhetai	sluhai / sluhaiþe
	Gen.	sluhaitu / sluhaitu	sluhut / sluhutü	sluh / sluhutäch
	Dat.	sluhe / sluhätumu	sluhama / sluhantäma	sluham / sluhantäm
Klasa 8 (rav)	Nom.	rav (-e) / ravut	rava / ravatai	rävje / räviþe
	Gen.	rava / ravatu	ravut / ravutü	ravai / ravaiþe
	Dat.	ravu / ravutumu	ravuma / ravontäma	ravum / ravontäm
Klasa 9 (pol)	Nom.	pol (-u) / polet	polai / polaitai	polove / poloveþe
	Gen.	polu / polutu	polŭo / polotü	polŭo / polotäch
	Dat.	poluje / polutumu	poluma / polentäma	polum / polentäm
Klasa 10 (ponþ)	Nom.	ponþ (-e) / pönþet	pönþe / pönþitai	pönþe / pönþeþe
	Gen.	pönþe / pönþitu	pönþü / pönþütü	pönþej / pönþetäch
	Dat.	pönþe / pönþitumu	pönþema / pönþentäma	pönþem / pönþentäm

Srědnje imenniky

• Klasa 11: Srědnje imenniky s končinoju -u (obščeslovjanske *o-korenje). Priměr: ognu — «okno».
• Klasa 12: Srědnje imenniky s končinoju -e po mekkom suglasniku (obščeslovjanske *jo-korenje). Priměr: morje — «morje».
• Klasa 13: Glagolne imenniky s končinoju -nje. Priměr: imanje — «posědanje».
• Klasa 14: Srědnje imenniky s končinoju -e, gen. -enje (obščeslovjanske *n-korenje). Priměr: ime — «ime».
• Klasa 15: Srědnje imenniky s končinoju -e, gen. -ente (obščeslovjanske *nt-korenje). Priměr: däte — «děte».
• Klasa 16: Srědnje imenniky s končinoju -u, gen. -ese (obščeslovjanske *s-korenje). Priměr: slohu — «slovo».

Sklonjenje srědnjih imennikov (Klasy 11, 12, 13, 14, 15, 16)

Klasa	Padež	Jednina (neozn. / ozn.)	Dvojina (neozn. / ozn.)	Množina (neozn. / ozn.)
Klasa 11 (ognu)	Nom.	ognu / ognotu	okne / oknäte	okna / oknata
	Gen.	ogna / ognatu	oknu / oknutü	oken / oknetäch
Klasa 12 (morje)	Nom.	morje / morjetu	mörje / mörjete	mörja / mörjata
	Gen.	morja / morjatu	mörü / mörütü	mör / mörjetäch
Klasa 13 (imanje)	Nom.	imanje / imantu	imanje / imante	imanja / imanta
	Gen.	imanja / imantu	imanü / imantü	iman / imantäch
Klasa 14 (ime)	Nom.	ime / imentu	imene / imente	imena / imenta
	Gen.	imenje / imentu	imenu / imentü	imen / imentäch
Klasa 15 (däte)	Nom.	däte / dätentu	denente / detentete	detanta / detantata
	Gen.	detente / detentu	detentu / detentü	detent / detentäch
Klasa 16 (slohu)	Nom.	slohu / slohutu	slovese / slovestete	slovesa / slovesta
	Gen.	slovese / slovestu	slovesu / slovestü	sloves / slovestutäch

Priměrne teksty

Otče naš

Vozgijsky jezyk	Medžuslovjansky jezyk
Öþeče naš, kuj nebestum eš, daj ime tŭöje sesventiþ. Daj kunenstŭo tŭöje priðeþ. Daj vŭolja tŭöja sevŭaipulniþ, ak vŭenebestum takto nazemituj. Daj nam ðenesem chleb naš veseðenai. I odepüþ nam vinai naše, takak i mai vinikai naše odepüþimu. I nevŭöð nas orsepaichanidu, leš usŭovöð nas zulvŭod. Sela šu tŭöje sonþ kunenstŭo i vŭolda i slava, navesekta. Amen.	Otče naš, ktory jesi v nebesah, nehaj sveti se ime Tvoje. Nehaj prijde kraljevstvo Tvoje. Nehaj bude volja Tvoja, kako v nebu tako i na zemji. Hlěb naš vsakodenny daj nam dnes. I odpusti nam naše grěhy, tako kako my odpuščajemo našim grěšnikam. I ne vvedi nas v pokušenje, ale izbavi nas od zlogo. Ibo Tvoje jest kraljevstvo i moč i slava, na věky věkov. Amen.

Istinny poet

Vozgijsky jezyk	Medžuslovjansky jezyk
Povueta pravai vueliþe sem papyru tonþö viðiþ. Sela šu bes tonþai dužda baiþe nemožeþ, i bes dužda derva rosnoþe nemogonþ, i kokta derva rosnoþe nemogonþ, papyr nebälbai. Pönþem sim papyr i tonþa spolesonþ. Slohu "spolebaiþe" vueslovecu nesenaðeþ, leš dumaŭ, šu tam baiþe dolžiþ, märula iðinje sehola.	Istinny poet uvidi oblak v tutom papiru. Ibo bez oblaka ne može byti dožda, a bez dožda drěva ne mogut rasti, a ako drěva ne mogut rasti, ne bylo by papira. V taky sposob, papir i oblak sut vzajemno. Slovo "vzajemnobyti" ne jest slovom, ktore najdeš v slovniku, ale ja myslju, že ono trěbuje tam byti, točno dlja tutogo cělja.

Tekst iz Štafety 13 ("Štafeta propuščenogo avtobusa")

Vozgijsky jezyk

Medžuslovjansky jezyk

Mai þe prošeŭšu setu orsekrönþimu ob monže moldäm imentu Malero. Zimätuj minšej šerðece monžatu moldaigu perplaivanu bäch sečenþüm. Žich et vuebaše kamenej vueserde polja zemjai mörtuai pri morü. Malero vesekta morütuk glendäch, vuaičaganþai koräb ak led bälai. Narame etu naseðech puda vilika. I monž onte vuaigöniþe paitach, leš et dosenchþe ejdu nemožach. Kokta et nakönjece dolnjö zväre selövil, et koräb üčitelitu suöhu videch. A datu šu Malero seböjach zajenþe mästotu suöje nakoräbe üčitelentämes, et dolnjö murgach emuk, i radai bäch kokta koräb bergutuk sedviknoþe načel.

My razkažemo vam tutu historiju o mladcu po imeni Malero. Prošloj zimy, srdce togo mladca bylo napolnjeno ščestjem. On žil v kamennoj věži v srědině polja pustiny blizko morja. Malero vsegda gledal na morje, čekajuči na korab běly kako led. Na jegovom ramenu sela ogromna ptica. I muž proboval odgnati ju, ale on ne mogl dosegati do njej. Kogda on koněčno shvatil životinu svojeju rukoju, on uviděl korab svojego učitelja. I hoti Malero bojal se zajeti svoje město na korabu, rědom s učiteljem, on mahnul rukoju, i radoval se, kogda korab načel dvigati se v stranu brěga.

Věra

Vozgijsky jezyk	Medžuslovjansky jezyk
Čeloväk vesekta za värontjö sŭöjö sliðiþe dölžiþ. Kokta emu napönþitum ehu nesečenþe aguse strašenu däjeþ, värata ehu vesekta ehu chörnit bondeþ, spole silontjöns dušaituj ehu, avai granica žadena perstumpena nebondeþ.	Člověk vsegda povinen jest slěditi za svojeju věroju. Kogda někoje strašno neščestje sustrěte jego na jego putu, jegova věra vsegda bude ohranjati jego, zajedno s siloju jego duha, tako da by ni jedna granica ne byla prěkročena.

Vněšnje linky

• Gramatika vozgijskogo